V Iranu se nadaljujejo protivladni protesti. Po tem, ko so se v soboto na shodih ob obletnici konca protestov leta 2009 zbrali podporniki vlade, so v nedeljo ponovno potekali protesti proti vladi. V nasilju na protestih je ponoči umrlo deset ljudi,  že včeraj pa dva človeka, a ni jasno, kdo je odgovoren za njuno smrt. O dogajanju je prvič spregovoril tudi iranski predsednik Hasan Rohani, ki je dejal, da morajo vladni organi zagotoviti prostor za zakonite kritike in proteste. Hkrati je  označil kot nesprejemljivo nasilje in uničevanje zasebne lastnine. Manj neposredno pa so protestnike obsodili konzervativni parlamentarci, ki sicer nasprotujejo Rohaniju. Vzrok za nemire vidijo predvsem v korupciji v državni upravi in v ekonomski situaciji, za katero krivijo tudi Rohanija. Za nemire hkrati obtožujejo tudi ZDA, ki naj bi podpihovale izgrede.

Manj potrpljenja s protestniki pa ima predsednik Demokratične republike Kongo Joseph Kabila. V protestih proti njegovim poskusom, da tudi leto po izteku mandata ostane na položaju, je umrlo sedem ljudi, več pa je bilo aretiranih. Vlada je začasno ukazala tudi izklop interneta in SMS sporočil. Proteste poleg opozicijskih politikov podpirajo tudi aktivisti v vrstah katoliške cerkve, ki so pozvali k protestom po nedeljskih mašah. Katoliška cerkev je bila ključna tudi pri sklenitvi dogovora o izvedbi novih volitev, a je dogovor propadel po tem, ko se nasprotujoči si strani nista mogli dogovoriti o delitvi oblasti v prehodni vladi. Po tem dogovoru bi morale nove volitve potekati prejšnji mesec, a so jih oblasti, domnevno zaradi sestavljanja volilnih seznamov, prestavile na letošnji december. Kabila državo vodi od druge kongovske vojne, zadnji mandat pa bi se mu moral izteči pred enim letom.

Množični protesti se dogajajo tudi v Maroku. Protesti potekajo predvsem v rudarskem mestu Jerada, vlada pa je v strahu, da bi se protesti razširili v večja mesta, na ulice poslala 60 tisoč policistov. Proteste je sprožila smrt dveh bratov, ki sta v zaprtem rudniku kopala premog. Poskus oblasti, da bi njuno smrt pometli pod preprogo, je sprožil protest, na katerem je sodelovala približno četrtina prebivalcev mesta. Poleg pomanjkanja delovnih mest in težke socialne situacije jezo povzroča tudi dvoličnost vlade. Kljub temu, da je rudnik premoga že trideset let zaprt, vlada še naprej izdaja licence za trgovanje s premogom in podpira proizvodnjo elektrike iz termoelektrarn.

Novo leto je prineslo drugačno realnost tudi v Perzijski zaliv. Saudova Arabija in Združeni arabski emirati namreč z novim letom uvajajo davek na dodano vrednost. Stopnja DDV-ja bo zmernih 5 odstotkov. V vladni proračun v Riadu bo to prineslo dodatnih 18 milijard evrov oziroma 2 odstotka bruto domačega proizvoda. Država s tem želi zmanjšati svojo odvisnost od naftne industrije, ki je sedaj odgovorna za 90 odstotkov proračunskih prihodkov. Druge države Sveta za sodelovanje v Zalivu so se zavezale, da bodo DDV uvedle do prihodnjega leta, njihovim prebivalcem pa bo do nadaljnjega še vedno prizaneseno z davkom na dohodek.

Selimo se v Evropo. Nizozemska je od polnoči večja za dobrih 13 hektarov, Belgija pa ravno toliko manjša. V veljavo je namreč stopil sporazum, s katerim sta si državi izmenjali ozemlja na nasprotnih bregovih reke Mause. Leta 1843 sta državi mejo začrtali po reki. Njeno strugo so leta 1961 zravnali zaradi lažje plovbe, posledično pa sta državi ostali posestnici ozemelj na nasprotnih bregovih reke. Izmenjavo ozemelj je spodbudila najdba trupla na enem izmed njih pred štirimi leti, pri preiskavi primera pa so se preiskovalni organi soočali z birokratskimi ovirami glede vstopa na ozemlje sosede.

Ostajamo na Nizozemskem. Haaško sodišče za zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, je objavilo preliminarno poročilo o samomoru hrvaškega generala Slobodana Praljaka. Povedali so, da je bil strup, ki ga je popil Praljak, kalijev cianid. Komisija, ki jo je vodil sodnik Hassan Jallow, je ugotovila tudi, da strupa zaradi njegove majhne količine varnostna služba sodišča ob vhodu ni mogla odkriti. Neznanka še naprej ostaja, kako je Praljak prišel do strupa, saj ga je moral dobiti od zunaj. Kalijev cianid sicer ni redka spojina, saj se uporablja pri proizvodnji plastičnih mas in v kovinski industriji.

Makedonski premier Zoran Zaev je novo leto preživel na neuradnem obisku Soluna, kjer ga je gostil tamkajšnji župan Janis Boutaris. Kljub temu, da je šlo za neuradni obisk, gre za pomemben simbolni korak v odnosu med državama, ki sta že več kot četrt stoletja v sporu glede imena Makedonije in lastništva zgodovinske dediščine antične Makedonije Aleksandra Velikega. Zaev, ki je lani nasledil nacionalističnega premiera Nikolo Gruevskega, poskuša doseči izboljšanje odnosov z južno sosedo, ki blokira makedonsko približevanje Evropski uniji in NATU. Med drugim je pred božičem povedal, da zavrača dogmo, da je Makedonija edina naslednica Aleksandra Velikega. Grški premier Aleksis Cipras se do sedaj ni odzval na nov makedonski diplomatski pristop. Razlog za to je koalicijska partnerica Ciprasove Sirize, desno populistična stranka Neodvisni Grki, ki je nedavno ponovno poudarila, da ne bodo sprejeli nobene rešitve imena severne sosede, ki bo vsebovala ime Makedonija.

Slovenija danes prevzema predsedovanje Sveta Organizacije združenih narodov za človekove pravice. Svet, ki je podrejen generalni skupščini Združenih narodov, ima 47 članic, ki imajo v svetu triletne mandate, predsedovanje pa traja eno leto. Predsedovanje bo vodil slovenski veleposlanik pri Uradu Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi Vojislav Šuc. Prioritete bodo povečanje učinkovitosti dela sveta, krepitev njegovega ugleda, bolj konkretnih ciljev pa v Mladiki niso navedli.