Predsednik Omar Al Bašir je po enem letu zapore odprl mejo z Eritrejo. V javnem nagovoru pred svojimi podporniki je poudaril, da so Sudanci in Eritrejci bratje in da jih politika ne bi smela razdvajati, četudi je pred enim letom sam ukazal zaprtje in istočasno  razglasil izredne razmere v provincah Kasala in Severni Kurdufan, ki mejita na Eritrejo. S tem je Al Bašir onemogočil dovoz žita iz Eritreje, da bi povečal konkurenčnost domačih proizvajalcev, kar je zgolj pripomoglo k hitri rasti cene žita -- in s tem kruha -- v državi. Al Bašir upa, da bo s to potezo pripomogel k umiritvi protivladnih protestov, ki so jih sprožile ravno visoke cene kruha. Prvi odzivi na ulicah kažejo, da se bodo sedem tednov trajajoče demonstracije nadaljevale.

Indijska vlada pod vodstom stranke Bharatiya Janata Party je predlagala nov začasni proračun za leti 2019 in 2020 ter zagotovila več kot 9 milijard evrov za financiranje podpore kmečkih gospodinjstev in znižanje obdavčitve srednjega in nižjega sloja. Podpora revnim kmetom bo znašala 75 evrov letno, znižanje obdavčitve pa bo razbremenilo predvsem srednji sloj, saj se bo meja za dolžnost plačevanja davka na dobiček zvišala s tri tisoč evrov na šest tisoč evrov letnega prihodka na gospodinjstvo. Obenem vlada pripravlja tudi vzpostavitev pokojninskega sistema, in sicer v sektorjih, ki take ureditve nimajo. Upokojenci iz teh sektorjev gospodarstva bodo prejemali 37 evrov zajamčene pokojnine. Socialne reforme in znižanje obdavčitve je seveda sprejeto v času, ko v Indiji poteka boj za volivce pred splošnimi volitvami maja letos. Opozicija kakopak obljublja lastne socialne reforme v korist najrevnejšim volivcem.

Evropski parlament je za venezuelskega predsednika priznal Juana Guaida, ki se je prejšnji teden v sklopu protivladnih protestov na funkcijo povzdignil sam. V Evropskem parlamentu je za njegovo priznanje glasovalo 439, proti pa 104 poslanci, med njimi tudi Igor Šoltes. Glasovanje je bilo sicer nezavezujoče, poslanci pa so se strinjali, da bodo z vladami Južne Amerike vodili mednarodno krizno skupino, ki bo zahtevala ponovne volitve v Venezueli. Za razpis ponovnih volitev so postavili rok devetdeset dni, če do tega ne bo prišlo, pa parlament napoveduje gospodarske sankcije.

Upravno sodišče v Bukarešti je preklicalo uredbo predsednika Klausa Iohannisa o podaljšanju mandata poveljniku generalštaba, Nicolaeju Ciuci, izdano 28. decembra lani. Ciuca je poveljnik generalštaba od leta 2015, nadaljevanju njegovega mandata pa oporekajo v Socialno-demokratski stranki, krajše PSD, ki skupaj z manjšim Zavezništvom liberalcev in demokratov tvori vladajočo koalicijo. Ministrstvo za obrambo je tako 11. januarja vložilo zoper predsednikovo uredbo tožbo na upravno sodišče, saj naj ne bi upoštevala rednega postopka ob novem imenovanju za funkcijo poveljnika generalštaba. Sodišče je o preklicu uredbe odločilo med dvodnevnim sestankom obrambnega sveta Evropske unije v Bukarešti, kar so opozicijske stranke označile za delovanje proti državni varnosti. Vršilec dolžnosti poveljnika generalštaba bo do imenovanja novega eden od namestnikov Nicolaeja Ciuce.

Hrvaški državni zbor je sprejel spremembo zakona o hrvaškem državljanstvu in s tem olajšal pridobivanje državljanstva za potomce hrvaških izseljencev. Vsak posameznik, ki ima vsaj enega prednika, ki se je iz Socialistične republike Hrvaške izselil pred 8. oktobrom 1991, bo tako lahko samostojno zaprosil za državljanstvo, če za to niso poskrbeli njegovi predniki. Poslanci vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti s tem odgovarjajo na negativne demografske trende, povezane predvsem z izseljevanjem Hrvatov v bogatejše članice EU.

V velenjskem Gorenju delati prenehalo 190 delavcev. Iztekla se jim je namreč pogodba o zaposlitvi za določen čas, kakršne so podpisovali lani. Žan Zeba, predstavnik Sindikata kovinske in elektroindustrije, opozarja, da je uprava podjetja obljubljala tem delavcem stalno zaposlitev, a kot kaže je Gorenje te delavce potrebovalo le za sezono, ko je selitev zadnjega dela proizvodnje hladilnih aparatov v Valjevo v zahodni Srbiji ustvarila dodatno potrebo. Gorenje je lani postalo del kitajske družbe Hisense, čemur je sledil umik z Ljubljanske borze, trenutno pa poteka preoblikovanje iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo.

Slovenska manjšina v Italiji nasprotuje ustavnim spremembam, ki jih predvideva koalicijska pogodba vladajočih Gibanja petih zvezdic in Lige. Načrtovano je namreč zmanjšanje števila poslancev s 600 na 400 in senatorjev s 315 na 200. To pomeni tudi zmanjšanje števila poslancev iz Furlanije - Julijske krajine s 13 na osem in senatorjev iz sedem na pet, kar po mnenju predstavnikov manjšine, v nasprotju z določili ustave, otežuje izvolitev predstavnikov tamkajšnjih Slovencev. Na zmanjšanje parlamenta je slovenska senatorka Tatjana Rojc podala tri amandmaje. Zahteva po enega zagotovljenega poslanca in senatorja slovenske narodnosti kot dodatna člana parlamenta. Amandmaje s skoraj enako vsebino je pripravila tudi stranka Slovenska skupnost iz Trsta. Ta svojih predstavnikov v parlamentu v Rimu nima, zato so amandmaje predstavili poslanski skupini Južnotirolske ljudske stranke, s katerimi si delijo interese, saj ta zagovarja pravice nemško govoreče manjšine.

Kabelski televizijski program TV Medvode je od informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik prejel dopis o prepovedi predvajanja druge seje občinskega sveta Občine Medvode v tem mandatu. Snemanje in predvajanje, ki ga kabelska televizija izvaja že od devetdesetih let, naj ne bi imelo zakonske podlage. Da bi jo pridobili, so prvič v zgodovini občinskim svetnikom v podpis ponudili soglasje o javnem predvajanju. Eden izmed svetnikov, neuradno naj bi šlo za člana Slovenske demokratske stranke, iz vrst katere prihaja tudi nekdanji župan Stanislav Žagar, soglasja ni podpisal. Tako trenutni župan Nejc Smole kot direktor TV Medvod Iztok Pipan dejanje označujeta za protidemokratično, težavo pa bodo poskušali rešiti z novim poslovnikom občinskega sveta, ki bo opredelil tudi snemanje in predvajanje.