Albanski parlament je ratificiral migracijski dogovor z Italijo. Po dogovoru, ki sta ga pred tem potrdila že oba domova italijanskega parlamenta, bodo italijanske oblasti na severu Albanije vzpostavile dva migrantska centra. Tam bodo italijanske oblasti po lastnih postopkih obravnavale prošnje za azil. Kakor trdijo v italijanski vladi, bodo v albanski koncentracijski taborišči poslali zgolj migrante, zajete na morju. Besedilo dogovora med premierko desničarske vlade Giorgio Meloni in njenim albanskim kolegom Edijem Ramo tega, koga bodo lahko Italijani obravnavali v Albaniji, ne opredeljuje. Meloni pričakuje, da bosta centra vzpostavljena že prihajajočo pomlad. Zaradi omejevanja dostopa do azilnih postopkov na italijanskem ozemlju je dogovor v očitnem nasprotju z mednarodnim pravom, a v Evropski komisiji dogovor pozdravljajo. Predsednica komisije Ursula von der Leyen je decembra zapisala, da je dogovor primer razmišljanja izven okvirjev, temelječega na deljenju odgovornosti s tretjimi državami v skladu z evropskim in mednarodnim pravom. 

Srbska policija je migrante na južni meji slekla in jih vrnila v Severno Makedonijo, kažejo videoposnetki, ki jih je objavil britanski časopis The Guardian. Posnetke so časopisu poslali z makedonske humanitarne organizacije Legis. Lokalci so dokumentirali dva primera skupinskih pushbackaov, a podobne prakse so na srbsko-makedonski meji opazili večkrat, pojasni predsednik Legisa, Jasmin Redzepi.

Izjava

Legis zahteva preiskavo ravnanja srbske in makedonske policije.

Izjava

Pred dvema tednoma so se v Beogradu sestali predstavniki srbskega notranjega ministrstva in Evropske unije. Dogovorili so se o strožjem mejnem nadzoru, pogovarjali pa so se tudi o postopkih vračanja migrantov. Srbija ima z Unijo že sklenjen sporazum o sodelovanju, po katerem na njenem ozemlju deluje Evropska agencija za mejno in obalno stražo, znana kot Frontex. Evropska komisija želi z novim sporazumom pooblastila Frontexa v Srbiji še razširiti. 

Izraelska vojska je v pripravah na kopensko ofenzivo izvedla zračne napade mesta Rafa ob meji z Egiptom. Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi je čez noč ubila vsaj 99 civilistov. V Rafo je okupatorska vojska pred tem pregnala skoraj milijon in pol Palestincev.

Humanitarna organizacija Zdravniki brez meja je obsodila umor dveh družinskih članov sodelavcev organizacije. Izraelski tank je v okupiranem Han Junisu razstrelil zatočišče, kamor so se zatekli sodelavci in družinski člani Zdravnikov brez meja.

Po trditvah izraelske policije so trije Palestinci na eni od vojaških kontrolnih točk v vzhodnem Jeruzalemu v bližini nelegalnega izraelskega naselja Maale Adumim med prometno gnečo streljali na stoječe avtomobile. Kakor trdijo v Izraelu, so strelci ubili eno osebo, osem pa so jih ranili. Izraelska policija je v strelnem obračunu ubila dva od treh domnevnih napadalcev, tretjega pa aretirala. Izraelski minister za notranjo varnost, Itamar Ben-Gvir, je dogodek izkoristil za poziv k še hujšemu omejevanju svobode gibanja Palestincev. Izraelski minister za finance, Bezalel Smotrich, zahteva odobritev načrta za širjenje nelegalnega naselja Maale Adumim za več tisoč stavb. 

Pomikamo se v Rdeče morje, kjer ameriški kolaboranti sionistične entitete nadaljujejo z bombardiranjem ozemlja pod nadzorom jemenske gverilske vlade Ansar Alaha. Ameriška vojska svoje napade izvaja pod pretvezo »preventivne samoobrambe« zoper protiladijske manevrirne rakete, ki po njihovih besedah predstavljajo neposredno grožnjo ladjam v Rdečem morju. Ansar Alah, znani kot Hutiji, bodo ladje, povezane z Izraelom, napadali, dokler Izrael ne konča genocida v Gazi.

Kmetje so, oboroženi s traktorji in gnojem, zasedli ulice v Celju, Murski Soboti, na Ptuju in v Gornji Radgoni. Po navedbah Slovenske tiskovne agencije jih je največ bilo v Šmarjeti pri Celju, kjer se je protesta udeležilo 200 kmetov. Kmetje so svoje zahteve povzeli v približno 30 točkah. Med drugim zahtevajo spremembo Zakona o zaščiti živali, takojšnjo zaščito kmetijskih zemljišč pred razlaščanjem in manj birokracije. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije, Anton Medved, je dejal, da sindikat ni udeležen pri protestih, češ da so samoiniciativni, a jih sindikat kljub temu podpira. Medved je dodal, da je ta protest del skupnih protestov proti evropski kmetijski politiki.

Ljubljansko okrožno sodišče je nekdanjemu policijskemu specialcu in nekdanjemu pro bono varnostnemu svetovalcu premierja Roberta Goloba, Milošu Njegoslavu Miloviću, zavrnilo prošnjo za alternativno prestajanje kazenske sankcije. Milović je bil spomladi lani pravnomočno obsojen na leto in pol zapora ter denarno kazen 15 tisoč evrov zaradi njegove pomoči pri izvedbi fiktivnega posla v vrednosti 390 tisoč evrov v letu 2008 med Gradbenim podjetjem Ljubljana in podjetjem NB inženiring. Milović je zaprosil za odlog prestajanja zaporne kazni in za alternativno prestajanje kazenske sankcije, a je sodišče njegov predlog zavrnilo. Sodba sicer še ni pravnomočna. 

Državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, Marjan Pintar, je sporočil, da je soglasje za nadurno delo umaknilo približno 30 odstotkov zdravnikov v bolnišnicah in 20 odstotkov v zdravstvenih domovih. Prekinitev soglasja za nadurno delo sodi v mesec dni trajajočo stavko sindikata Fides. Ta je 30. januraja zaradi neposlušnosti vlade in neuresničitve zahtev stavke sprejel sklep, da vodstvom zdravstvenih zavodov zdravniki predajo preklice soglasij za nadurno delo. Pintar je zatrdil, da se državljanom ni treba bati posledic, saj imajo bolnišnice izdelane načrte za zagotavljanje zdravstvenega varstva. V primeru, da bo prišlo do poslabšanja zdravstvene mreže, bodo nekatera vodstva zdravstvenih zavodov zdravnikom po napovedih umaknila soglasja za delo v drugih ustanovah. Vendar pa do tega ne bo prišlo na državni ravni, saj imajo zavodi po besedah Pintarja pravico do samostojnega odločanja. 

Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da mora vlada nevrokirurgu Vinku Dolencu plačati odškodnino v višini 390 tisoč evrov. Leta 1992 je Dolenc na Univerzitenem kliničnem centru operiral izraelskega bolnika, ki je po operaciji postal invalid. Ta je vložil tožbo na izraelsko sodišče in zahteval povračilo približno 2,3 milijona evrov odškodnine. Izraelsko sodišče je spoznalo Dolenca za krivega malomarnosti. Kasneje je sodbo potrdilo tudi slovensko sodišče. Leta 2022 je Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo, da je bila Dolencu kršena pravica do poštenega sojenja, saj bi moralo sojenje potekati v Sloveniji in v skladu s slovenskim pravnim redom. Današnja odločitev sodišča pa zahteva povrnitev materialne škode, ki je nastala Dolencu, ko mu je slovensko sodišče odvzelo premoženje in ga izplačalo izraelskemu bolniku.

OFF je pripravil vajenec David, mentoriral je Jan.

Vir fotografije: Massimo Sestini/Polaris, Flickr, creative commons