Kosovski parlament razpravlja o včerajšnji aretaciji nekdanjega kosovskega premierja Ramusha Hardinaja  Haradinija v Sloveniji na izredni seji, ki jo je na predlog Haradinajeve Zveze za prihodnost Kosova podprlo vseh 65 prisotnih poslancev. Poslanci so v glavnem enotni tudi v obsodbi Haradinajeve aretacije na brniškem letališču. Ravnanje slovenskih oblasti so soglasno obsodili in zahtevali Haradinajevo takojšnjo vrnitev*, med kosovskimi poslanci pa ne manjka tudi takšnih, ki aretacijo ex-kosovskega premierja, obtoženega vojnih zločinov, vidijo kot težko provokacijo Slovenije.



Ramusha Haradinaja je sinoči v Kranju preiskovalni sodnik po kratkem zaslišanju sicer izpustil, a so mu oblasti, dokler ne preverijo srbske tiralice, na podlagi katere so ga aretirale, začasno zadržale potni list in mu s tem onemogočile pot iz države. Policisti so na brniškem letališču nekdanjega poveljnika Osvobodilne vojske Kosova aretirale na podlagi srbskih obtožb za vojne zločine na Kosovu ob koncu 90-ih in tiralice, razpisanih leta 2004. Haaško sodišče za vojne zločine, storjene na področju nekdanje Jugoslavije, je Haradinaja leta 2012 zaradi pomanjkanja dokazov vojnih zločinov oprostilo.   

Z onkraj južne srbske meje pa na njeno severno. Nov ksenofobni biser madžarskih oblasti, ki nameravajo vzdolž meje s Srbijo graditi visok zid za zajezitev ilegalnih migracij, že žanje nezadovoljne politične odzive. Komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope, Nils Muižnieks, je idejo označil za slabo in nepremišljeno, madžarski vladi pa je predlagal, da se raje osredotoči na zagotavljanje azila za begunce. Zamisel o gradnji 175 kilometrov dolgega in 4 metre visokega zidu na meji so obsodili tudi v regionalnem oddelku Visokega komisariata Združenih narodov za begunce, nad idejo pa je ostal šokiran premier sosednje Srbije, Aleksandar Vučić, in najavil pogovore z uradno Budimpešto.

Gradnjo zidu, ki naj bi se začela že v roku enega tedna, že pred časom pa ga je omenjal tudi premier Viktor Orban, je včeraj najavil madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, z njim pa naj bi zaustavili val beguncev. Teh naj bi letos, kot so potarnale madžarske oblasti, ki so se migrantov pred časom lotili tudi s posebnimi jumbo plakati, na katerih jim sporočajo, da niso dobrodošli, v državo vstopilo že več kot 54.000.

Pretiran strah rojeva nerazsodne ideje in rešitve tudi na afriškem kontinentu. V Čadu so oblasti zavoljo ponedeljkovih samomorilskih bombnih napadov, za katera kakopak obtožujejo skupino Boko Haram, prepovedali nošnjo burk. Razlog je preprost. Ker so bile napadalci v ponedeljkovih napadih odeti v burke, se po logiki stereotipizacije in posploševanja za vsako burko skriva terorist, tradicionalna ženska islamska oblačila pa torej predstavljajo resno nevarnost za nacionalno varnost. Čadske oblasti so se ukrepa lotile temeljito: nošnja burk je prepovedana povsod, oblačila, ki ženskam povsem zakriva obraz, pa bodo umaknili tudi s trgovskih polic in jih zažgali. Ob prepovedi burk pa se je Čad Boko Harama znova lotil tudi z bombami - pred nekaj urami je čadska vojska poročala o novih letalskih napadih na položaje upornikov v Nigeriji.

Po le letu dni delovanja je odstopila palestinska vlada narodne enotnosti. Razpoke so se v tehnokratski vladi, ki naj bi premostila razhajanja med gibanjem Hamas in Palestinsko osvobodilno organizacijo, krajše PLO, kazale že nekaj časa, presodila pa naj bi ugotovitev, da vlada ne obvladuje več Gaze. Območje je sicer pod nadzorom Hamasa, ta pa naj bi vlado narodne enotnosti spodnašal tudi tako, da je začel ločene posredne mirovne pogovore z Izraelom o krepitvi neformalnega premirja. Predsednik palestinske vlade, Ramdi Hamdala, je odstop predal palestinskemu predsedniku Mahmudu Abbasu, ta pa ga je že poveril za oblikovanje nove vlade. O sestavi le-te se bo Hamdala pogajal z različni političnimi frakcijami, k pogovorom pa naj bi ponovno povabil tudi Hamasa.       



Mestni zakonodajni svet, kot se uradno imenuje parlament v Hongkongu, ni dosegel potrebne dvotretjinske večine za potrditev volilne reforme. Proti reformi, ki jo je sicer predlagal Peking, je glasovalo 28 poslancev, med njimi kar 27 prodemokratično usmerjenih. Kot je znano, reforma predvideva, da bi v Hongkongu leta 2017 prvič sami volili svojega voditelja oziroma - rečeno precizneje - ga izbirali med s strani Kitajske predlaganimi kandidati.  

Mestna občina Ljubljana je v okviru priprave Strategije za mlade 2015-2024 organizirala panelno razpravo, na kateri so predstavniki različnih organizacij, društev in sindikatov, ki se ukvarjajo s politiko do mladih, predstavili poglede in ideje, te pa naj bi kasneje vključili v samo strategijo. Več o sami strategiji in njihovih predlogih pa predstavnica sindikata Mladi plus, Tea Jarc.     

izjava

V Sindikatu energetike Slovenije ostajajo nezadovoljni s strategijo upravljanja državnih naložb s klasifikacijo in opozarjajo, da tovrstna ureditev državnega premoženja vodi v privatizacijo celotne slovenske energetike. Kot poudarja predsednik sindikata Branko Sevčnikar, je še najbolj problematična nestrateškost strategije:  

izjava

*popravljeno in dopolnjeno.