Več kot sto pripadnikov oborožene ljudske milice za samoobrambo je zavzelo mesto Nueva Italia v zahodnem delu mehiške zvezne države Michoacan. Skupine vigilantov so razočarane nad neukrepanjem vojske in zvezne policije, ki jima ne uspeva preprečiti številnih umorov in ugrabitev, ki so posledica spopadov med rivalskima karteloma Vitezi templarji in Nova generacija, ki se borita za nadzor nad kriminalnimi aktivnostmi v regiji. Kljub temu slika ni tako črno-bela, saj so prebivalci domnevno osvobojenega mesta po prihodu ljudske milice njihove avtomobile zažgali, kar kaže, da imajo tudi karteli močno podporo med lokalnim prebivalstvom, saj delujejo kot socialna mreža. Oborožene milice sicer postajajo vse bolj pogost način prevzemanja nadzora nad mesti, velikokrat pa tudi bolj ali manj formalno sodelujejo z vojsko in policijo.

Na Hrvaškem se s prvim delovnim dnem novega tedna začenja dvotedensko glasovanje vseh zaposlenih o morebitni splošni stavki, prvi v samostojni državi. Na svojih delovnih mestih se bo več kot 400.000 članov različnih sindikatov izjasnilo o podpori splošni stavki, možnost za glasovanje in sodelovanje v stavki pa bodo imeli tudi njihovi sindikalno nepovezani kolegi. Pobudi botruje predvsem napovedana sprememba delavne zakonodaje, ki ni po godu sindikatom in delavcem, ki jih zastopajo, prav tako pa ni na zadovoljivi ravni socialni dialog glede spreminjanja pogojev dela. Novi zakon o delu predvideva predvsem fleksibilizacijo delovnega tedna, ki bi lahko obsegal tudi do 60 ur. Prav tako je načrtovano lažje odpuščanje in ukinjanje določbe, po kateri je bilo treba delavcu, preden je bil odpuščen, poskušati poiskati ustrezno delovno mesto znotraj podjetja. Hrvaška vlada se na kritike glede novega zakona odziva klasično – gre za usklajevanje zakonodaje z Evropsko unijo.

Ameriško zvezno pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo naftnega giganta British Petroleum, ki se je pritožil na pogoje, pod katerimi mora podjetjem in posameznikom povrniti škodo zaradi razlitja nafte v Mehiškem zalivu. Gre za eksplozijo na vrtalni ploščadi Deepwater Horizon, ki je leta 2010 ubila enajst delavcev, v morje pa je izteklo štiri milijone sodčkov nafte, ki je opustošila obalo Mehiškega zaliva. Pogoji, na katere je British Petroleum pristal leta 2012, naj bi bili prestrogi, denar pa naj bi bilo treba izplačevati tudi ljudem, ki sploh niso bili prizadeti. Te očitke je sodišče zavrnilo, britanska multinacionalka pa mora nadaljevati z izplačevanjem odškodnin v skupni vrednosti skoraj 10 milijard dolarjev.

V španskem mestu Burgos se nadaljujejo protesti proti načrtovani spremembi ulice Vittoria v bulevar. Prebivalci četrti Gamonal nasprotujejo načrtu mestnih oblasti, ki želi štiripasovnico, ki je ena glavnih prometnic mesta, preoblikovati v dvopasovnico z omejenim prometom in široko kolesarsko stezo, brezplačna parkirna mesta v četrti pa preseliti v plačljivo podzemno garažo. Prebivalce moti predvsem, da se z njimi ni nihče posvetoval. Najbolj množični so bili protesti med vikendom, ko se je zbralo več kot 3500 ljudi, zagorelo pa je tudi nekaj smetnjakov. Protesti se nadaljujejo tudi v novem tednu, saj več sto prebivalcev Burgosa vsako jutro pride na gradbišče še pred prihodom delavcev in onemogoča nadaljevanje gradnje bulevarja.

V Južnem Sudanu se nadaljujejo prizadevanja za dosego prekinitve spopadov med vladnimi silami pod poveljstvom predsednika Salve Kiira in uporniki, ki jih vodi njegov bivši podpredsednik Riek Machar. Po pogajanjih v sosednji Etiopiji se je z Macharjem srečal še posebni odposlanec Združenih držav Amerike, ki mu je Machar zagotovil, da so njegovi možje pripravljeni na premirje, če Kiir iz zapora izpusti tiste, ki so pod Macharjevim poveljstvom sredi decembra poskušali narediti državni udar. Že vse od takrat v Južnem Sudanu sicer potekajo spopadi, ki so terjali več kot 1000 življenj.

Na Tajskem se nadaljujejo množični protesti proti vladi premierke Yingluck Shinawatra. Več tisoč protestnikov je zjutraj začelo z večdnevno blokado glavnih prometnic v prestolnici Bangkok, s čimer želijo doseči prestavitev izrednih volitev, ki jih je premierka zaradi pritiska protestnikov razpisala za 2. februar. Opozicija namerava volitve bojkotirati, protestniki pa zahtevajo dokončen umik družine Shinawatra iz tajske politike in dvoletno prehodno vladavino neizvoljenega ljudskega sveta. Za vzdrževanja reda in miru bo med protesti skrbelo 18.000 pripadnikov varnostnih sil.

Zveza taboriščnikov Republike srbske, organizacije, ki združuje bosanske Srbe, ki so bili med vojno na Balkanu zaprti v kazenskih taboriščih, namerava septembra letos začeti gradnjo 26 metrov visokega križa na hribu nad Sarajevom. Na ta način želijo počastiti spomin na 6.600 Srbov, ki so umrli v okolici Sarajeva med vojno, njihova imena pa naj bi bila zapisana tudi na križu. Pri večini prebivalcev Sarajeva je načrt razumljivo sprožil ogorčenje, saj bi križ stal na mestu, od koder so srbske sile obstreljevale Sarajevo, pri čemer je umrlo več kot 11.000 ljudi, med njimi tudi mnogo Srbov, ki so se odločili ostati v mestu.

Neimenovana umetniška skupina je pred parlamentom izvedla umetniški perofrmans, s katerim so želeli opozoriti na posledice, ki jih pri državljanih pušča brezsramno zategovanje pasu. O obliki protesta, odzivih mimoidočih in sporočilu smo govorili z eno od sodelujočih, ki pa želi ostati anonimna.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

V turški prestolnici Ankara se je začelo sojenje 502 sindikalistoma, ki sta zaradi sodelovanja na protestih marca 2012 osumljena kršenja zakona o zbiranju in demonstracijah, nasilnosti nad javnimi uslužbenci, v tem primeru policijo, ter poškodovanja javne lastnine. Sindikalisti so skupaj z več deset tisoč ljudmi protestirali proti sprejetju reforme osnovnega šolstva, ki je bila eventuelno sicer sprejeta, pogrom nad sindikalisti pa je del širšega poskusa kriminalizacije sindikalnih aktivnosti v Turčiji. Zaslišanja se je v delegaciji evropskih sindikalistov udeležil tudi Jaša Lategano, ki smo ga prosili za izjavo.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.