Spletno podjetje Facebook bo od aprila dalje plačevalo dosti višje davke na dobiček, saj bo oglaševalski promet večjih podjetij, ki poteka v Združenem kraljestvu, tam tudi dejansko moral biti registriran. Do sedaj namreč ni bila redka praksa, da je večina Facebookovega oglaševalskega prometa bila registrirana na Irskem, mednarodnem poslovnem sedežu podjetja, ki pa je sicer tudi poznana po nizkih davčnih stopnjah. Takšne poslovne prakse vodijo v nenavadne situacije, kot je bila na primer leta 2014, ko je Facebook navkljub dobičkom, ki so znašali skoraj 2 milijardi funtov, v Veliki Britaniji plačal zgolj 4327 funtov davka. Reforme v davčni zakonodaji pa ne bodo prizadele le spletnih podjetij, kot je Facebook, temveč vsa podjetja, ki prenašajo dobičke izven Združenega kraljestva zavoljo izogibanja davkom, med ta podjetja pa spadajo tudi Google, Starbucks, Amazon in drugi.

Boj proti enkripciji v imenu varnosti, o katerem smo ta teden že poročali, pa ni omejen le na Združeno kraljestvo, temveč poteka tudi na celinskem delu Evrope. Francoski poslanci so podprli amandma predloga reforme kazenskega zakonika, ki bo podan na glasovanje 8. marca. Amandma zahteva, da je vsakršna enkripcija zasnovana tako, da ne ovira zbiranja podatkov s strani policije in obveščevalnih agencij.  Telekomunikacijska podjetja in proizvajalci pametnih telefonov, ki se tega predpisa ne bi držali, bi kazensko odgovarjali. Za proizvajalce pametnih telefonov je predvidena globa do višine 350’000 evrov in zaporna kazen do petih let, do telekomunikacijskih podjetij pa je predlagan zakon bolj milosten, saj je za slednja predvidena največ dvoletna zaporna kazen. Glede na to, da se pariški napadalci sploh niso posluževali enkripcije, ostaja neznano, kdo je sovražnik, ki bi ga oslabitev enkripcije najbolj prizadela.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk se je na temo begunske krize sestal z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom in turškim premierjem Ahmetom Davutoglom trenutno pa še čaka na sestanek s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Kako izgledajo pogovori med visokimi predstavniki Evropske unije in Turčije lahko slišite tudi v rekonstrukciji novemberskega sestanka med Erdoganom, Junckerjem in Tuskom, ki je dostopen na naši spletni strani. Svoje pozornosti pa ni namenil izključno visokim političnim osebnostim, ampak tudi migrantom:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Medtem ko nadzor na zunanjih mejah Evropske komisije ne moti, pa je slednja izrazila skrb za evropski poslovni sektor in turiste ter je postavila zahtevo, naj bodo notranji mejni nadzori, kot na primer med Dansko in Švedsko ter Belgijo in Francijo, odpravljeni do novembra.

Kitajska vlada je napovedala, da bo letošnje zvišanje vojaškega proračuna zgolj sedem in pol odstotno. Vojaški proračun je v zadnjih letih kitajskega gospodarskega vzpona sicer rasel z dvomestnimi odstotki. Kitajske oblasti so zvišanje pospremile z besedami, da zvišanje odraža ekonomsko realnost in njihovo zavzemanje za mir. Ob priliki so se obregnili tudi ob militarizacijo Južnokitajskega morja. Napovedali so, da če se bo tam povečevala prisotnost ameriškega ladjevja, bo Kitajska prisiljena v izgradnjo novih otokov in namestitev več orožja na njih.

Japonski premier Shinzo Abe je naznanil zaustavitev gradnje nove ameriške zračne baze na otoku in prefekturi Okinawa. Zaustavitev pa ni posledica ohlajanja odnosov z ZDA, temveč spora z guvernerjem prefekture Takeshim Onago. Poleg tega gradnja baze ne pomeni nove prisotnosti ameriških sil v državi, ampak je premestitev že prisotnih ameriških zračnih sil v manj naseljen del prefekture. Medtem ko primer Abe ostaja optimističen, da se bo gradnja kmalu nadaljevala, pa Guverner Onaga vztraja pri zahtevi, da nova baza ne bo grajena v njegovi prefekturi.

Spet v Evropo. Po decemberskih volitvah v Španiji, kjer obema tradicionalno močnima strankama, konservativni Ljudski stranki in levosredinskim socialistom, ni uspelo zagotoviti dovolj predstavnikov v parlamentu za sestavo vlade, v parlament pa je vstopilo nekaj relativno novih političnih grupacij, se brezvladje nadaljuje. Po tem, ko je Mariano Rajoj, predsednik konservativcev, zavrnil ponujeni mandat za sestavo vlade, je nalogo prevzel Pedro Sanchez, vodja socialdemokratov, ki so jim volilci namenili drugi največji delež glasov. Parlament bo danes izpeljal drugi krog glasovanja o potrditvi Sancheza za premierski stolček, prvi krog glasovanja, ki se je odvil to sredo, namreč ni prinesel rešitve za pat položaj, v katerem se je znašel španski politični establishment. Kandidat levosredinske stranke Socialistov je sicer pridobil podporo desnosredinske stranke Državljanov - Ciudadanos, vendar tudi to oportuno zavezništvo ni zagotovilo dovolj podpore za preglasovanje tako konservativcev kot levičarskega Podemosa, ki takšni koaliciji nasprotujejo. V kolikor tudi današnje glasovanje ne bo razrešilo vladarske dileme, ima španski kralj Felipe VI dva meseca časa, da mandat znova ponudi enemu od vodij strank z največ predstavniki v parlamentu v upanju na nov dogovor, sicer sledijo predčasne parlamentarne volitve.



Španska policija pa je aretirala sedem ljudi zaradi delovanja v preskrbovalnem omrežju sirskih džihadističnih skupin. Aretacija je sledila odkritju več kot dvajset tisoč vojaških uniform ter druge opreme v kontejnerjih, namenjenih v Sirijo, kot ponavadi pod pretvezo humanitarne pomoči. Policija prav tako preiskuje podjetje enega izmed osumljencev, preko katerega naj bi tekla večina tihotapskega prometa.

Nesreča tihotapcev pa bi z malo podjetniške imaginacije lahko bila poslovna zmaga slovenske policije in vojske, ki sta ravno te dni izdali javno naročilo za novo obleko in obutev. Nova oblačila vojske bodo stala okvirno 4,5 milijona evrov, policije pa okoli 8 milijonov. Na Ministrstvu za obrambo so pojasnili, da je razlog za nakup novih artiklov bojne uniforme redno dopolnjevanje zalog oziroma "dopolnjevanje uniform pripadnikov SV s posameznimi artikli glede na merila pripadanja in roke uporabnosti". Dosledno izvajanje varčevalnih politik naj bi zahtevalo neko mero ekonomske racionalnosti tudi s strani organov pregona, zaradi česar bi lahko pričakovali predlog posla s špansko policijo: oni nam zasežene uniforme prodajo po bolšji ceni, našitke pa prešijemo sami!

Pred državnim zborom je potekal protest okoljevarstvenih civilnih združenj in nevladnih organizacij, ki so opozorila na nepravilnosti pri sprejemanju novele Zakona o varstvu okolja. O noveli, ki jo bo državni zbor potrjeval danes zvečer, bo več povedanega v Kultivatorju ob petih, za pokušino problematike pa nam nekaj o noveli pove Uroš Macerl, predsednik društva Ekokrog, ki se je udeležilo današnjega protesta:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

K begunski problematiki. V Vrhniki je občinski zbor sicer pristal na začasni nastanitveni center za begunce, je pa postavil dva pogoja. Poleg tega, da naj nastanitveni center ne bi sprejel več kot 150 beguncev, bi morala država, po besedah zbora, “poskrbeti za varnost tamkajšnjih prebivalcev”. Predvideno je tudi, da bodo v prihodnjih dneh v bližnjem Logatcu nastanjene tri družine prosilcev za azil, v nekoliko bolj oddaljenem Lenartu pa prebivalci trdijo, da ozemlje nekdanjega hotela Črni les ni primerno za nastanitev beguncev.

Zaključimo s težko pričakovanim odzivom prvaka Sindakata policistov Slovenije Zorana Petroviča na razkritje njegovega pogovora z ostalimi policisti v zaprti skupini na Facebooku, ki kaže na neposredno dogovarjanje, da bi prestregli ministra Borisa Koprivnikarja v upanju na njegovo vinjeno stanje. Navajamo: “Sindikat policistov Slovenije in predsednik Zoran Petrovič sta deležna številnih napadov in poskusov diskreditacije. Več kot očitno je, da je Sindikat policistov Slovenije moteč faktor zaradi nepopustljivega zastopanja interesov vseh zaposlenih, zato se skuša omejiti njegova učinkovitost. Trenutna prioriteta Sindikata policistov Slovenije ostaja izvajanje stavkovnih aktivnosti in skrb za pravice zaposlenih.” In doda “Ne moremo potrditi, da je korespondenca, ki je objavljena v medijih pristna, saj z avtentično korespondenco ne razpolagamo.”

Off sta pripravila vajenca Klemen in Vitežnik.