Tunizijski parlament je sprejel predlog zakona o amnestiji za državne uslužbence in poslovneže, obtožene korupcije, ki so funkcije zasedali v času vladavine leta 2011 odstavljenega predsednika Zina al-Abidina Ben Alija. Zakon je bil po pritisku javnosti in nekaterih opozicijskih strank vendarle sprejet v nekoliko drugačni obliki od tiste, v kateri je bil predlagan pred dvema letoma s strani prvega demokratično izvoljenega predsednika Tunizije, Bežija Kajda Esebsija. Amnestija bo tako zagotovljena le tistim, ki so bili udeleženi v korupciji, a naj sami od nje ne bi pridobili ničesar. Predsednik zakon brani z zagotovili, da je le-ta potreben za zaščito gospodarstva in za osvobajanje energij za vlado. Vlado, ki je nedavno na čelo ministrstev za šolstvo in finance imenovala nekdanja uslužbenca iz Ben Alijevih vlad.

Pod pritiski se je znašel tudi predsednik Peruja Pedro Pablo Kuczynski, potem ko je tamkajšnji parlament izglasoval nezaupnico njegovi vladi. Kuczynski bo bržkone sedaj moral odpovedati načrtovano osemdnevno turnejo po ZDA in Evropi, saj ima le 72 ur časa, da predlaga nov kabinet. Nekdanji borzni posrednik in ekonomist Svetovne banke je mesto predsednika zasedel aprila lani po tem, ko je v drugem krogu volitev premagal Keiko Fudžimori iz konzervativne stranke, ki sicer v parlamentu obvladuje enainsedemdeset od sto tridesetih sedežev, vladajoča stranka pa borih sedemnajst. Do izglasovanja nezaupnice je prišlo zaradi predloga interpelacije ministrice za šolstvo, ki ji v opoziciji očitajo slab odziv na dvomesečno stavko učiteljev, ki so protestirali proti nizkim plačam in primanjkljaju sredstev. Stavka je bila od začetka šolskega leta začasno prekinjena.

V Zagrebu je dopoldan potekal protest pred Saborom proti ukinjanju oddaje Hrvatska u živo na nacionalni televiziji. Udeleženci protesta v organizaciji Hrvaškega novinarskega društva so opozarjali, da gre le za zadnji primer vmešavanja politike v delovanje Hrvaške radiotelevizije. Kontekst poda Anton Filić, predsednik sindikata novinarjev.

Izjava

Pet mesecev po začetku stavke v tovarni vagonov Goša v Smederevski Palanki so se delavci vrnili na delo, potem ko jim je delodajalec izplačal obljubljenih 250 evrov na osebo, še enkrat toliko pa naj bi dobili čez dva tedna. Predsednik stavkovnega odbora Milan Vujičić je kakopak navedel, da podjetje zaposlenim v povprečju dolguje med 5000 in 6700 evrov. Ta denar naj bi jim bil izplačan, ko bodo kupcem izročeni vagoni, ki so jih delavci vzeli za talce.

Novice iz Slovenije

Z dvotedensko stavko so prekinili tudi vozniki avtobusov Arriva. V sporočilu za javnost slovenske podružnice v lasti podjetja Deutsche Bahn so zapisali, da sta se strani dogovorili o dvigu osnovne urne postavke, ki bo delno takojšen, delno pa postopen do leta 2020. Sindikati pa so v tem obdobju zagotovili sindikalni mir.

Miru si želi tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, ki je dejala, da bo še danes odstavila upokojenega admirala hrvaške vojske Davorja Domazeta - Loša iz njenega sveta za notranjo varnost. Kaplja čez rob so bile njegove nedavne  izjave, da je Slovenija v geostrateškem smislu le privesek Hrvaške in da bi hrvaška pehota v oseminštiridesetih urah lahko bila v Ljubljani.  

Domazetove besede resno jemljejo pri Slovenski demokratski stranki. Janez Janša, predsednik največje opozicijske stranke SDS, je neudeležbo koalicijskih poslancev na seji odbora Državnega zbora za obrambo, ki jo je sklical njegov strankarski kolega Žan Mahnič, označil za mini državni udar. Na zaprto sejo, katere edina točka na dnevnem redu je bila pripravljenost Slovenske vojske na mogoče konflikte ob implementaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško, so prišli le trije poslanci SDS-a, potem ko so sklic ignorirali tudi v opozicijskih strankah. Citat: “Jaz sem svoje opravil. Želel sem postaviti kredibilna in resna vprašanja, odgovorov pa nisem dobil. Odbor za obrambo je z današnjim dnem s tem zaključil. V kolikor bodo konflikti, celotno odgovornost prevzema predsednik vlade dr. Miro Cerar skupaj s svojo koalicijo SMC, DeSUS in SD.” Konec citata.

Pripadniki 132. gorskega polka 1. brigade Slovenske vojske medtem svojo pripravljenost preverjajo skupaj z britanskimi in ameriškimi kolegi na Bohinjski Beli v okviru vojaške vaje Triglavska zvezda 3. Pripadniki prijateljskih sil vojske Združenih držav Amerike se prav tako mudijo na Koroškem, kjer poteka tekmovanje vojakov, v katerem bodo pokazali veščine gibanja po terenu in osnove orientacije, premagovali bodo vodne ovire ter se pomerili v osnovah gorništva in v streljanju, so sporočili z Ministrstva za obrambo. Poleg vojakov Slovenije in ZDA se je tekmovanja udeležil tudi oddelek oboroženih sil Hrvaške. “V kolikor bodo konflikti, celotno odgovornost prevzema predsednik vlade dr. Miro Cerar skupaj s svojo koalicijo SMC, DeSUS in SD.”

Za dodatno eskalacijo je poskrbela novica, da je državno pravobranilstvo na Sodišče Evropske unije vložilo tožbo proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran. Slovenija izpodbija delegirani akt, po katerem lahko Hrvaška ime sorte grozdja teran pod določenimi pogoji uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra. “V kolikor bodo konflikti, celotno odgovornost prevzema predsednik vlade dr. Miro Cerar skupaj s svojo koalicijo SMC, DeSUS in SD.”