Današnje popotovanje po svetovnih novicah začenjamo v Siriji. Po poročanju Sirskega observatorija za človekove pravice so pripadniki sil Islamske države na severovzhodu države ugrabili vsaj devetdeset asirskih kristjanov. Ugrabitev, ki naj bi bila odgovor na kurdske zmage v tem predelu raztreščene države, naj bi stekla po tem, ko so islamisti osvojili dve mesti v provinci al-Hasakeh. Asirski kristjani pa ne mislijo čakati na pomoč s strani mednarodnih organizacij. Zaščito svojega ozemlja so vzeli v svoje roke. S pomočjo ameriške neprofitne organizacije, Sons of Liberty International, so izobrazili svoj prvi bataljon, imenovan Nineveh Plains Protection Unit ali NPU. Njihov glavni namen je boj proti ISIS in avtonomna zaščita svojega ozemlja.              

Sodišče v New Yorku je odločilo, da sta Palestinska nacionalna uprava in Palestinska osvobodilna organizacija odgovorni za šest samomorilskih napadov, v katerih je umrlo 33 ljudi. Napadi so se zgodili med letoma 2002 in 2004 na področju Jeruzalema. Porotniki so žrtve nagradili z 218 milijoni dolarji, ki se lahko pod posebno določbo protiterorističnega zakona še potrojijo. Omenjeni organizaciji sta izrazili svoje začudenje nad obsodbo in se bosta nanjo tudi pritožili.

Še vedno smo na Bližnjem vzhodu. Iranu je rusko državno orožarsko podjetje Rostec ponudilo možnost nakupa raket tehnološko visokega ranga Andesey-2500, zmožnih prestrezanja tako balističnih izstrelkov kot letal. Te bi v prihodnosti lahko služile kot učinkovito obrambno sredstvo proti morebitnim izraelskim napadom na iranske jedrske objekte. V primeru, da bo posel stekel, bi to utegnilo vplivati na pogovore, vezane na iranski jedrski program, ki v Ženevi potekajo med Združenimi državami in Iranom. Ti naj bi bili predvidoma zaključeni naslednji mesec.

Jedrska pogajanja niso edina stvar, ki se trenutno odvija v Švici. Ta je z Italijo sklenila dogovor, po katerem bo prva razkrila tiste, ki so se v njenih bankah skrivali pred davki. Neizplačane obveznosti bodo nato poslane državi upnici. Pred pregonom zaradi utaje davkov se bodo Italijani lahko deloma izognili s tem, da se bodo razkrili sami. Švica naj bi bila država, kjer je največ skritih - to je sedemdeset odstotkov - italijanskih zakladov. Skrivaštvo naj bi državo na leto prikrajšalo za devetdeset milijard evrov. Z razkritjem utaj bi Italija utegnila pokasirati okoli 230 milijard evrov.

Nadaljujemo v sosednji Avstriji, kjer bo tamkajšnji parlament predvidoma jutri sprejel nov zakon o islamu. Kot razlog za posodobitev zakona, ki ga je leta 1912 po priključitvi Bosne in Hercegovine uvedel avstro-ogrski cesar Franc Jožef in s katerim je islam v takratni Avstro-Ogrski postal uradna vera, je avstrijski zunanji minister, Sebastian Kurz, navedel nujnost sprememb v po njegovem zastarelem zakonu. Zakon prinaša večinoma pozitivne spremembe za 600.000-člansko muslimansko skupnost v Avstriji, saj ureja področja prehrane, verskih praznikov in duhovne oskrbe muslimanov v javnih ustanovah.

Omenjeni zakon obenem prepoveduje financiranje muslimanskih društev in ustanov s sredstvi iz tujine, s čimer bi po Kurzevih besedah zajezili porast radikalizacije med muslimani. Prav slednja določba muslimansko skupnost, ki je sicer gonilna sila spremembe zakona, najbolj moti, saj po njihovem mnenju radikalizacije vernikov ne gre pripisati tujemu financiranju, temveč pomanjkanju posebnih programov, ki bi radikalizacijo uspešno zajezili. Kot primer posebnega programa je izpostavljena ekstremistična vroča linija, na katero bi lahko poklicali zaskrbljeni starši potencialnih skrajnežev.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je na predsednika vlade, Mira Cerarja, naslovilo že drugo odprto pismo v manj kot štirinajstih dneh. Pismo se nanaša na peticijo z naslovom “Za ohranitev kakovostnega javnega izobraževanja in odličnosti raziskovalnega dela”, pod katero se je podpisalo skoraj 40.000 državljanov. Podpisniki in podpisnice peticije državi sporočajo, da je nadaljevanje varčevanja v šolstvu nesprejemljivo in škodljivo. Podpisi so bili v roke predsednika državnega zbora, Milana Brgleza, predani že 12. februarja, vendar se premier Cerar na jasno izraženo zahtevo državljank in državljanov do danes še ni odzval. Avtorja pisma, Branimir Štrukelj in Jelka Velički, se v pismu sicer sklicujeta na knjigo Osnove demokracije, v kateri, ironično, prav Miro Cerar zagovarja pravico državljanov do peticije in dolžnost državnega organa, da se na pobudo odzove.

Klicali smo enega od avtorjev pisma - glavnega tajnika - Branimirja Štruklja. Ta nam za začetek poda kratek povzetek zahtev, formuliranih v omenjeni peticiji.

Izjava je dostopna na posnetku.

Pri vsem skupaj se postavlja vprašanje: Zakaj je Cerar, namesto da bi na peticijo odgovoril, odgovornost preložil na ministrstvo za šolstvo. Svoje mnenje o tem poda Branimir.

Izjava je dostopna na posnetku.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je na novinarski konferenci predstavila nekaj primerov insolvenčne zakonodaje, kjer delavci že leta čakajo na pridobitev terjatev. Ob tem so ponovno pozvali k takojšnji spremembi insolvenčne zakonodaje, ki je bila nazadnje spremenjena leta 2013 z namenom izboljšanja stečajnih postopkov. Glede trenutne zakonodaje in zaželjenih sprememb smo govorili s predstavnikom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Goranom Lukičem:

Izjava je dostopna na posnetku.

Zaključujemo z nadvse nepomembno novico iz naše politike. Vladajoča Stranka Mira Cerarja ni več Stranka Mira Cerarja. Na svetu stranke potrdili preimenovnje v Stranko modernega centra. Kaj to pomeni, ne vemo. Verjetno kot ponavadi - absolutno nič.

Off so pripravili Matija Jan in vajenca Miha ter Jaro.