Vodstvo univerze Columbia v New Yorku je začelo suspendirati študente, ki se udeležujejo protestov proti genocidu v Gazi. Protestnikom je pred tem postavilo ultimat, da do dveh popoldne po lokalnem času prekinejo zasedbo kampusa, sicer jim bodo onemogočili dokončanje semestra. Od protestnikov so zahtevali še, da pred odhodom s kampusa izpolnijo obrazec, s katerim bi se zavezali, da bodo do junija prihodnje leto upoštevali navodila vodstva univerze. Protestniki so na skupščini opoldne izglasovali, da bodo zasedbo kampusa nadaljevali. Medtem je na Teksaški univerzi v Austinu policija aretirala vsaj 40 ljudi in proti protestnikom uporabila solzivec. Od začetka protestov na ameriških univerzah je sicer policija aretirala okrog tisoč oseb. 

Proti genocidu v Gazi je okoli sto ljudi protestiralo tudi na Univerzi v Sorboni v Franciji. Policija jih je nasilno razgnala, ni pa nikogar aretirala. Valérie Pécresse, predsednica regionalnega sveta Île-de-France oziroma območja širšega Pariza, je zamrznila ves denar, ki ga regija namenja Pariškemu inštitutu za politične študije, znanemu kot Sciences Po. Desničarska političarka, članica Republikanske stranke, je zasebni inštitut prikrajšala za okrog milijon evrov, dokler na poslopju ne vzpostavijo varnosti in odstranijo »manjšine radikaliziranih ljudi«, kot se je izrazila. 

Ministri za energetiko držav skupine G7 so na srečanju v Torinu sklenili dogovor za postopno ustavitev elektrarn na oglje do leta 2035. Dogovor je na prejšnjih srečanjih skupine najvplivnejših zahodnih kapitalističnih držav blokirala Japonska, ki se na oglje zanaša za 32 odstotkov svoje porabe elektrike. Oglje je vir za skupno 16 odstotkov električne energije v državah G7. Za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija bi moralo po poročilu znanstvenikov foruma Združenih narodov za podnebne spremembe, objavljenem leta 2019, 38 držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj zapreti elektrarne na oglje do leta 2030. 

Ekvador je na haaškem meddržavnem sodišču vložil tožbo proti Mehiki zaradi podelitve azila nekdanjemu ekvadorskemu podpredsedniku Jorgeju Glasu. Obtožuje jo, da se s tem vmešava v ekvadorsko pravosodje. Glas se je decembra lani zatekel na mehiško veleposlaništvo v Ekvadorju in zaprosil za azil, rekoč, da je žrtev političnega preganjanja. Mehiške oblasti so nekdanjemu ekvadorskemu podpredsedniku azil podelile ta mesec, nekaj ur zatem pa je ekvadorska policija vdrla v mehiško veleposlaništvo v Quitu in ga aretirala. Zaradi vdora in kršenja diplomatskih konvencij sta Mehika in Nikaragva prekinili diplomatske odnose z Ekvadorjem. Glasa so v Ekvadorju v letih 2017, 2020 in 2021 obsodili na osem let zapora zaradi korupcije in ga leta 2022 predčasno izpustili. Državno tožilstvo je decembra lani proti njemu napovedalo tožbo v še enem korupcijskem primeru. 

Bolj odprte do izročanja obtoženih korupcije od mehiških so britanske oblasti. Westminstrsko nižje sodišče je odobrilo izročitev črnogorskega podjetnika Duška Kneževića Črni Gori. Kneževića specializirano tožilstvo v Črni Gori od leta 2019 obtožuje nagovarjanja k zlorabi položaja, pranja denarja in ustanavljanja kriminalne organizacije zaradi skrivnega financiranja Demokratične stranke socialistov Črne Gore. Knežević, ki ga je črnogorsko vladno letalo že prepeljalo v Podgorico, je zatrdil, da je na izročitev pristal sam, še preden je izkoristil vsa pravna sredstva, da dokaže svojo nedolžnost, in da zaustavi krajo svoje lastnine v Črni Gori. Pravi tudi, da se v državo vrača z dokazi o korupciji proti nekdanjemu šefu črnogorske politike Milu Đukanoviću. Z njim je sodeloval kot lastnik podjetja Atlas Group. Đukanović in njegova stranka sta od lanskega leta ostala brez vseh najpomembnejših političnih položajev. Zmago za zmago je na volitvah nizala novoustanovljena stranka Gibanje Evropa zdaj.

V tekmi za monopol nad dostavami v Sloveniji je zmagal Wolt. Iz španskega platformnega podjetja Glovo so sporočili, da zapuščajo Slovenijo. Podjetje bo dostave izvajalo samo še do 10. maja. V Sloveniji je začelo poslovati junija 2021 s prevzemom slovenskega dostavljalca Ehrana. V treh letih delovanja v Sloveniji so pridelali skupno skoraj 8 milijonov evrov izgube. 

Mestna občina Ljubljana je za izvajalca za prenovo Palače Cukrarna izbrala koprsko podjetje Makro 5 gradnje. Občina v Palači Cukrarna, zapuščeni stanovanjski stavbi nekdanje tovarne sladkorja, načrtuje mladinski center. Začetek del predvideva za junij letos, dokončanje projekta do konca prihodnjega leta. Na javni razpis se je prijavilo šest podjetij. Podjetje Makro 5 je sprva pripravilo ponudbo za okrog sedem milijonov evrov in pol brez davka, po pogajanjih je ceno znižalo na okrog pet milijonov evrov in pol. To je še vedno za okrog dva milijona evrov več od prvotne ocene vrednosti gradnje, ki so jo pripravili na občini. 

Direktor Javnega podjetja Prlekija, ki upravlja pomurski vodovodni sistem C, Artur Racman, je na sodišče v Murski Soboti podal predlog za stečaj podjetja. Po besedah direktorja je podjetje insolventno in ima že drugič blokiran bančni račun. Prvič zaradi izvršbe, ki jo je sprožila občina Križevci, drugič zaradi izvršbe občine Ljutomer, ki še traja. Podjetju grozijo tudi izvršbe občin Veržej, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače ter izvršbe dobaviteljev materiala, energentov in rezervnih delov. Financiranje izvajanja storitev po besedah direktorja ni zagotovljeno zaradi nesprejema enotne cene vode, s tem pa sta ogrožena oskrba s pitno vodo in čiščenje komunalnih in odpadnih vod v Pomurju.

Vir fotografije: Abbad Diraneyya, javna last