Iransko ministrstvo za promet in urbani razvoj je naznanilo, da je z ameriškim podjetjem Boeing sklenilo dogovor za nakup 100 potniških letal, ocene o vrednosti dogovora pa se gibljejo okrog 7 milijard evrov. Predvideni nakup letal je del širših iranskih prizadevanj za izboljšave v zračni infrastrukturi, ki so jo močno prizadele sankcije Združenih narodov iz leta 2008. Iran je namreč v začetku leta od francoskega podjetja Airbus kupil 118 letal v vrednosti 22 milijard evrov. Dogovor z Boeingom bo moral še potrditi Kongres Združenih držav Amerike, saj za ameriški poslovni sektor še vedno velja prepoved trgovanja z Iranom.

Nevladna organizacija Human Rights Watch je objavila poročilo, v katerem navaja, da skupno število smrtnih žrtev etiopskih protestov, ki trajajo od novembra, presega 400 ljudi. Vlado poleg streljanja na protestnike obtožuje tudi samovoljnega pridrževanja in mučenja zapornikov. Vlada je novembra načrtovala 20-kratno razširitev občine glavnega mesta države Adis Abeba. Ta razširitev bi potekala na račun ozemlja oromskih kmetov, ki bi bili s tem razlastninjeni, zato so se ti odzvali s protesti. Vlada je januarja načrt sicer umaknila, kar pa ni bilo dovolj za zaustavitev protestov, saj so se v tem času odprla dodatna družbena vprašanja, kot na primer represivni ukrepi vlade proti samim protestom, še vedno pa ni rešeno vprašanje samovlade, ki je Oromom zagotovljeno z ustavo.

Centralna banka Nigerije je odpravila fiksni menjalni tečaj državne valute naira proti ameriškemu dolarju. Uradni menjalni tečaj znaša 197 nair na dolar, na črnem trgu pa je za ameriški dolar v nairah treba plačati dvakrat več. 

Pomanjkanje valut je v nemali meri posledica večjega padca cen nafte v preteklih letih, izvoz katere je eden izmed glavnih virov tuje valute. Odprava fiksnega tečaja valute je zaradi lažjega uvoza in cenejšega izvoza po godu poslovnemu sektorju. Ne bo pa toliko po godu prebivalstva, saj bodo s tem narasli življenjski stroški.

Evropska komisija je tudi uradno potrdila, da Turčija še ne izpolnjuje vseh zahtev za odpravo vizumske politike. Komisijo moti predvsem protiteroristična zakonodaja, v zvezi s katero zahteva zožitev definicije terorizma. Turška vlada vztraja, da je ne bo spreminjala. Odprava vizumov za turške državljane je poleg več milijard evrov vredne finančne pomoči bila ena izmed zahtev Turčije za to, da zadrži tok beguncev, ki bi v nasprotnem primeru prišli v Evropsko unijo. Dogovor temelji na predpostavki, da je Turčija varna država za vračanje beguncev, kar povzroča sive lase evropski agenciji za migracije EASO, ki mora v še ne zaključenem poročilu prikazati, da je temu res tako.  

Evropska komisija je javnosti tudi predstavila predlog nove zakonodaje za reguliranje tako imenovanih hormonskih motilcev. Gre za snovi, ki so v rabi v industriji in naj bile povezane z bolezenskimi tveganji, kot sta rak ali sladkorna bolezen, tako, da učinkujejo na delovanje hormonskih receptorjev. Kaj natančno so hormonski motilci, pojasni Lisette van Vliet iz Zavezništva za zdravje in okolje.

Izjava.

Civilna iniciativa EDC-free Europe, ki združuje več nevladnih organizacij, opozarja, da predlagana regulacija nikakor ni zadovoljiva. Kakšne so torej pomanjkljivosti predloga komisije?

Izjava.

Hrvaška aktualnopolitična melodrama je dobila delni razplet. Predsednik največje koalicijske stranke HDZ Tomislav Karamarko je le nekaj ur po ugotovitvi parlamentarne komisije za odločanje o konfliktu interesov podal svoj odstop s položaja podpredsednika vlade. Danes je v parlamentu na sporedu glasovanje o nezaupnici vladi, HDZ pa naj bi po predvidenem padcu vlade skušala oblikovati novo koalicijo. V takšni vladi pa ne bo sodelovala druga največja koalicijska stranka MOST. Predsednik njene poslanske skupine Miroslav Šimić, je medtem medijem predočil seznam podpisov poslancev svoje stranke, v katerem se opredeljujejo za razpustitev parlamenta v primeru padca vlade ter predčasne volitve. Spomnimo, da je pred dvema tednoma premier Tihomir Oreškovič pozval Karamarka k odstopu, ta pa mu je vrnil z glasovanjem o nezaupnici, ki je danes na dnevnem redu Sabora.

Poslanci bolgarskega parlamenta so potrdili predlog zakona nacionalistične Domoljubne fronte, ki bi prepovedal nošnjo pokrival, ki zakrijejo obraz tako delno kot v celoti, drugače povedano: burke in nikabe. Prepoved bi veljala v javnih prostorih, kot so bolnišnice, šole, parki in sredstva javnega prevoza, veljala pa bi tako za bolgarske državljane kot za tujce. Predlog zakona nadalje predvideva denarne kazni za nošnjo burk predvideva denarne kazni in odvzem socialne podpore, za prepričevanje drugih, naj nosijo burko, pa je predvidena tudi zaporna kazen.    

Prva nadzornica Luke Koper Alenka Žnidaršič Kranjc je v včerajšnji oddaji nacionalne televizije Odmevi razkrila, da je neposredno od ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča prejela zahtevo, naj zamenja predsednika uprave Dragomirja Matiča. Razloga za zamenjavo naj bi bila, da Matič noče odpreti koncesijske pogodbe, ki bi Luko Koper razdelila med več koncesionarjev, in noče podpisati vstopa Luke Koper pod logistični holding. Kranjc trdi, da zaradi svojega dela prejema tudi grožnje, da v Sloveniji nima več kaj iskati, če nadaljuje s svojim delom, grozili pa naj bi ji tudi s smrtjo.

Vlada si prizadeva zamenjati upravo preko kadrovske menjave v nadzornem svetu Luke. Glavni argument Slovenskega državnega holdinga za menjavo nadzornega sveta je domnevna premajhna ambicioznost predvidene strategije sedanjega nadzornega sveta za Luko Koper. Pri tem pa velja omeniti, da strategijo Luka Koper oblikuje s soglasjem vlade.

OFF sta pripravila vajenec Klemen in Jošt.