Poslanci srbskega parlamenta so z 128 glasovi proti in 84 glasovi za zavrnili opozicijski predlog novele, s katero bi oblasti prepovedale nadaljnje raziskave in pridobivanje litija in bora v Srbiji. Predlog novele zakona, o kateri so poslanci razpravljali štiri dni, predvideva prepoved aplikativnih geoloških raziskav ter izkoriščanja in predelave bora in litija v dolini reke Jadar. Večdnevno razpravo v parlamentu so zaznamovali napadi vladajoče Srbske napredne stranke, krajše SNS, na opozicijo. Ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović je opozicijo obtožila, da poskuša zanetiti nerede in ulično nasilje. Korak dlje je šel poslanec SNS Nebojša Bakarec, ki je poslanca stranke Srbija Centar Zdravka Ponoša označil za ustaško đubre. Povod za predlog novele, ki ga je vložilo 86 opozicijskih in trije nepovezani poslanci, so protesti proti projektu Jadar britansko-avstralskega podjetja Rio Tinto, ki so zajeli celotno Srbijo. Spomnimo, srbsko ustavno sodišče je v začetku julija presodilo, da je vlada s sprejemom uredbe o zamrznitvi izvajanja projekta Jadar leta 2022 prekoračila svoja pooblastila. Srbska vlada je nato julija sprejela uredbo, ki Rio Tintu omogoča ponoven zagon projekta pridobivanja litija.

Bolgarska okoljevarstvena organizacija Za Zemljo je bolgarsko vlado obtožila prikrivanja resničnih podatkov o onesnaženosti zraka v največjih mestih. Organizacija trdi, da država naprave za merjenje onesnaženosti načrtno namešča izven mestnega jedra, kar ne daje realne slike o onesnaženosti zraka v mestu. Naprave za merjenje je država iz centrov mest preselila na obrobja po letu 2010, ko je Evropska komisija proti Bolgariji sprožila dva kazenska postopka zaradi kršitve zakonodaje o čistem zraku. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v Bolgariji samo zaradi učinkov delcev PM2.5 na zdravje leta 2020 umrlo prek deset tisoč ljudi.

Izraelska genocidna vojska medtem nadaljuje kolonialne pohode na Bližnjem vzhodu. Ponoči so izraelska letala bombardirala zatočišče za razseljene osebe v mestu Gaza, pri čemer so ubili vsaj štiri osebe, med katerimi je bila zgolj nekaj mesecev stara dojenčica. Izraelska vojska je ponoči bombardirala tudi center libanonskega Bejruta, pri čemer je ubila 22, ranila pa 117 ljudi. Izraelska vojska je ob tem dejala, da je bil tarča napada vidni član šiitskega gibanja Hezbolah Vafik Safa, ki je napad preživel. Izraelska policija je medtem aretirala pet novinarjev, med njimi tudi Jeremyja Loffreda s portala The Grayzone. Loffredo je poročal, katere izraelske objekte so zadele iranske rakete ob napadu prejšnji torek, kar Izrael razume kot pomoč sovražniku med vojno.

Neznani oboroženi napadalci v pakistanski provinci Balučistan so v napadu na zasebni rudnik premoga ubili 20 delavcev. Večina žrtev napadalcev je s paštunskih območij balučistanske province. Gre za drugi podoben napad v Pakistanu ta teden. V ponedeljek je namreč v mestu Karači, ki meji na provinco Balučistan, eksplodirala bomba, ki je ubila dva kitajska državljana, odgovornost za napad pa je prevzela Balučistanska osvobodilna vojska. Neznanci so napada izvedli pred današnjim začetkom skupščine paštunskega gibanja Tahafuz, na kateri bodo razpravljali o miru in varnosti v severozahodnem Pakistanu. Gibanje Tahafuz, ki je bilo ustanovljeno leta 2014, so pakistanske oblasti sicer v ponedeljek prepovedale, saj je po njihovih trditvah vpleteno v določene dejavnosti, ki so škodljive za javni red in varnost.

Združenje evropskih nogometnih zvez, znano kot UEFA, je nogometna kluba Atletico Madrid in Lazio zaradi rasizma, ki ga širijo navijači klubov, kaznovalo z denarno kaznijo. Lazio bo moral plačati 45, Atletico Madrid pa 30 tisoč evrov kazni. Poleg tega bo Lazio na naslednji tekmi moral zapreti dva sektorja tribune Curva nord. Navijači Lazia sicer spadajo med najbolj fašistično usmerjene v Italiji in so pogosto vpleteni v razne incidente s fašističnimi pozdravi in rasističnimi izpadi.

Vlada je sprejela odlok o ugotovitvi zaostrenih varnostnih razmer v zaporih in določila začasne ukrepe. Na predlog Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij so določili dva ukrepa. Prvi omogoča, da opravljanje del pravosodnih policistov ob soglasju prevzamejo posamezniki, ki so v preteklosti že delali kot pravosodni policisti. Drugi ukrep predvideva možnost začasne prekinitve zaporne kazni, pri čemer se čas prekinitve ne šteje v čas prestajanja zaporne kazni. Zakonska podlaga za odlok je septembra sprejeta novela o izvrševanju kazenskih sankcij. Ta omogoča sprejem takšnega odloka v primeru, da je zasedenost zaporov višja od 120 odstotkov ali da je delež varovanih oseb na pravosodnega policista višji od 2,5. Trenutno sta presežena oba kriterija.

V državnem zboru so poslanci s 65 glasovi za in sedmimi proti potrdili posvetovalni referendum o projektu drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Razpis referenduma so podprle vse parlamentarne stranke z izjemo poslancev Levice, Miroslava Gregorčiča iz Gibanja Svoboda in svobodne poslanke Mojce Šetinc Pašek. Glasu podpore niso pristavili, ker trdijo, da za razpis referenduma ni dovolj podatkov in študij o tveganjih in financiranju. Volivci se bomo na glasovanje na še enem posvetovalnem referendumu podali 24. novembra.

Podjetje Mahle, naslednik nekdanje Iskre Avtoelektrike in na njenih ruševinah zrasle in nato porušene Letrike, je sporočilo, da bo naslednje leto ukinilo več kot šeststo delovnih mest. Gre za drugo napoved odpuščanja v zadnjem letu, letos spomladi so namreč že zmanjšali število zaposlenih za 170 delavcev. Nemški lastniki odpuščanje utemeljujejo s šibkim povpraševanjem na avtomobilskem trgu v Evropi in z dejstvom, da morajo temu primerno okrepiti konkurenčnost na račun delovnih mest. Konkurenčnost bi okrepili s prostorskim popravkom, saj del proizvodnje selijo na Madžarsko, drugi del pa v Bosno in Hercegovino. Za sprejem socialno sprejemljivih rešitev se bodo zdaj posvetovali s predstavniki zaposlenih. Po neuradnih informacijah časopisa Delo naj bi bilo zaradi selitve proizvodnje ogroženih še dvakrat toliko delovnih mest.

Odpuščalo bo tudi podjetje Unior, ki bo do konca leta ukinilo proizvodnjo v Starem trgu ob Kolpi. Odpoved iz poslovnih razlogov bo dobilo 29 zaposlenih, preostali pa se bodo upokojili. Razlog za prenehanje delovanja je nerentabilnost obrata, zato so del proizvodnje že preselili v Zreče. Odpuščeni delavci bodo dobili odpravnine, Unior pa bo delu delavcev poskušal najti zaposlitev v drugih bližnjih podjetjih.

Po poročanju Primorskega dnevnika je tržaška finančna policija ugotovila, da šest neimenovanih slovenskih podjetij italijanskim oblastem ni prijavilo za dvesto milijonov evrov prihodkov iz poslovanja v Italiji. Tako so podjetja, ki se večinoma ukvarjajo s prodajo kozmetičnih izdelkov, skupno utajila za več kot 60 milijonov evrov davkov in za okoli 14 milijonov evrov davkov od dohodka gospodarskih služb. Plačevanju davkov v Italiji so se podjetja skušala izogniti s spletno prodajo, zato kljub rednemu poslovanju z italijanskimi strankami zaslužkov niso prijavljala.