Newyorški odbor za zaščito novinarjev poroča, da je bilo lani po svetu med opravljanjem svojega dela ubitih 70 novinarjev, od tega jih je bila polovica naklepno umorjenih. Število zaprtih novinarjev pa je od leta 2011 do lani poraslo za 53, na skupno 232. CPJ poroča, da je bilo med opravljanjem svojega dela od leta 1992 ubitih 971 novinarjev. Od tega kar 588 primerov ni bilo nikoli pojasnjenih. Lani je bilo največ primerov umorov v Somaliji, Pakistanu in Braziliji. V Evropi se je položaj poslabšal na Madžarskem in v Italiji, med demokratičnimi državami pa odbor kot problematično izpostavlja tudi Južnoafriško republiko. Večina umrlih in zaprtih novinarjev po svetu je novinarjev z avtorskimi pogodbami, ki so brez podpore velikih medijskih hiš pisali zgodbe o lokalni politiki in korupciji. V številnih primerih umori niso bili raziskani, kar po besedah namestnika direktorja odbora Roba Mahoneyja pošilja grozljivo sporočilo za vso novinarsko skupnost. zato si med drugim prizadevajo, da Združeni narodi svobodo tiska vključijo med osnovne človekove pravice, še posebej v državah v razvoju.

Zemljo bo danes preletel okoli 50 metrov velik asteroid, ki se bo našemu planetu približal na nekaj manj kot 28.000 kilometrov. Gre za rekordno bližnje srečanje s tako velikim asteroidom od začetka sodobnih meritev, a možnosti trčenja ni. Asteroid 2012 DA14 se bo Zemlji približal na oddaljenost približno dvakratnega Zemljinega premera. Asteroid, ki bo mimo Zemlje letel s hitrostjo 7,8 kilometra na sekundo, je največji opaženi asteroid, ki se je od začetka meritev tako približal Zemlji. Če bi tako velik asteroid dejansko trčil v Zemljo, bi bil učinek podoben bombi z močjo 2,4 megatone. To je dovolj, da bi z zemljo zravnal veliko območje, ne bi pa imel globalno katastrofičnih učinkov, je pojasnil Donald Yeomans iz Nase. Telo iz naših krajev ne bo vidno s prostim očesom, ga pa bo ob jasnem vremenu mogoče opaziti z daljnogledom drevi okoli 20.30.

Asteroid pa ni edin nenavadni nebesni pojav, ki zadeva Zemljo danes. Osrednjo Rusijo je namreč zajel dež meteoritov, ki so eksplodirali v zraku, delci pa so dosegli tudi tla in razbijali okna. Po zadnjih podatkih ruskih oblasti je bilo ranjenih najmanj 400 ljudi. Do pojava naj bi prišlo, ko je meteorit nad Uralom v osrednji Rusiji razpadel in so nato delci delno zgoreli v spodnjem delu atmosfere. Delci so nato dosegli Zemljo, padali pa so tudi po sicer redkeje naseljenem območju v pokrajini Čeljabinsk. Zaradi meteoritskega dežja je obstal jutranji promet, številni ljudje pa so si zavetje poiskali v bližnjih zgradbah. Začasno je bilo prekinjeno delovanje mobilnih telefonov. Šole in vrtci v celotni pokrajini so danes zaprti, ker so na številnih zgradbah razbita okna, živo srebro pa se je spustilo na 18 stopinj Celzija pod ničlo.

Meteoritski dež sicer ni povezan z asteroidom 2012 DA14, ki bo blizu preletel Zemljo. Čeprav se zdijo tovrstna nebesna telesa podobna in imajo enak izvor, med njimi obstaja nekaj poglavitnih razlik. Asteroidi so telesa, ki so jim že izparele hlapljive snovi in večina se jih nahaja znotraj asteroidnega pasu z eliptičnimi tirnicami med planetoma Mars in Jupiter. Trenutno jih poznamo približno 600.000, verjetno pa je v osončju več kot milijon teh teles. Meteoroid sicer imenujemo nebesna telesa, ki so manjša od asteroidov, lahko pa dosežejo premer nekaj metrov. Meteorit pa je ostanek meteoroida ali asteroida, ki je preživel pot skozi atmosfero in je padel na površino Zemlje.

Enajst držav članic Evropske unije se je dogovorilo glede kontroverznega davka na finančne transakcije, imenovanega tudi Tobinov davek, ki bi po nekaterih ocenah lahko zbral kar 30 milijard evrov. Evropska komisija je potrdila, da bo davek v enajstih državah članicah implementiran leta 2014, kljub nekaterim ostrim nasprotovanjem. Države, ki so podprle iniciativo, so Francija, Nemčija, Belgija, Estonije, Grčija, Španija, Italija, Avstrija, Portugalska, Slovaška in tudi Slovenija. Te države skupaj predstavljajo okoli dve tretjini bruto družbenega proizvoda Evropske unije. Davek mora sicer biti še ratificiran s strani vseh enajstih vlad.

Obrambna priča v sojenju Radovanu Karadžiću v Haagu, nekdanji namestnik notranjega ministra Bosne in Hercegovine Vitomir Žepinić je dejal, da je Karadžić sicer zagovarjal separacijo Srbov od Hrvatov in Bošnjakov, vendar ni nikoli zagovarjal prisilne deportacije. Žepinić je dejal tudi, da je na svojem tedanjem mestu imel največ problemov s takratnim voditeljem Bosne, zdaj pokojnim Alijo Izetbegovićem, ki naj bi bil obkrožen z ekstremnimi nacionalisti in naj bi bil po Žepinićevem mnenju bolj odgovoren za izbruh vojne. Karadžić naj ne bi imel tudi nobenega opravka s prihodom paravojaških enot pod vodstvom Željka Raznatovića - Arkana. Karadžićevo sojenje se bo sicer nadaljevalo v ponedeljek.

V Mestni občini Maribor se začenja uradna volilna kampanja pred nadomestnimi volitvami 17. marca, na katerih bodo izbirali novega župana in štiri mestne svetnike. Seznam županskih kandidatov se iz dneva v dan daljša in doslej je v igri že najmanj osem imen. Uradno je sicer kandidaturo doslej vložil le kandidat Slovenske nacionalne stranke Folko Puconja, ostali pa imajo čas to storiti še do 20. februarja. Prejšnji teden je namen kandidature potrdil poslanec Socialnih demokratov Matevž Frangež, z zbiranjem podpisov pa so začeli še nestrankarski kandidati: filozof in sociolog Teodor Lorenčič, borec za čisto okolje Franc Jesenek, sociolog Andrej Fištravec in mladi gostinec Denis Kokol. Za kandidaturo kot kandidat Županove liste in Slovenske ljudske stranke naj bi se že odločil tudi podžupan Milan Mikl, znova pa naj bi se za županjo potegovala tudi Monika Piberl iz stranke Glas žensk Slovenije. Doslej druga najmočnejša politična skupina v mariborskem mestnem svetu Slovenska demokratska stranka bo po napovedih predstavila svojega kandidata v ponedeljek.

V mariborskem mestnem svetu so sicer odstopili le svetniki Socialnih demokratov, zaradi česar bi lahko novopečeni župan imel težave. Nekateri svetniki so še napovedali svoj odstop po sprejetju proračuna, vseeno pa obstaja realnost, da na prihajajočih volitvah slavi nekdo iz vladajoče politične elite. Kratek komentar prihajajočih volitev nam je podal meščan Maribora, filozof in terminalovec Radia Študent Boris Vezjak:

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU ODDAJE

Na slovenskih fakultetah in srednjih šolah poteka prvi dan informativnih dni, na katerih se bodo dijaki in učenci pozanimali o možnostih nadaljnjega izobraževanja. Študentske in dijaška organizacija so tudi tokrat pripravile številne aktivnosti. Delijo predstavitvene brošure, na info točkah pa na mlade čakajo informatorji. Prva predstavitvena predavanja študijskih programov so se na večini fakultet začela že ob 10. uri, popoldne pa ob 15. uri. Študentska organizacija Slovenije sicer poziva vse dijake k obisku informativnih dni kot tudi k pridobivanju čim več informacij o želenem študiju in predvsem po različnih virih. Določeni predstavljeni podatki, ki jih v ta namen pripravijo zavodi, so po mnenju organizacije velikokrat pomanjkljivi ali celo zavajajoči.

Društvo in stranka za trajnostni razvoj Slovenije ob sprejemanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb opozarjata, da so viri pitne vode v Sloveniji javno dobro in so naša strateška dobrina; zaradi tega pravijo, je vsaka predlagana zakonska ureditev, ki bi posegala v pravico slovenske države, da neodvisno razpolaga z vodnimi viri ter distribucijo vode za pitno vodo, nesprejemljiva in nedopustna. Več o problemu transparentnosti vlade in finančnega ministrstva pri odločanju o vodnih virih nam je povedal predsednik stranke TRS Matjaž Hanžek.

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU ODDAJE

Več o tej tematiki pa bo povedanega v današnjem Kultivatorju ob 17h.