Predstavniki delodajalcev v Državnem svetu so napovedali predlog veta na zakon o dolgotrajni oskrbi. O vetu bodo odločali na seji sveta v četrtek. Delodajalce v zakonu, ki ga je parlament sprejel včeraj, moti uvajanje nove davčne obremenitve plač. Zakon namreč za financiranje programov dolgotrajne oskrbe uvaja nov prispevek: delodajalci in delojemalci bodo plačevali po en odstotek bruto plače, upokojenci pa en odstotek neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo prispevali po dva odstotka njihovih prejemkov. Kot so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije, zakon vodi v nadaljnjo zmanjšanje konkurenčnosti gospodarstva. V državnem svetu se bodo zoperstavili finančnim obremenitvam delodajalske strani. Poslanci so včeraj sicer sprejeli tudi koalicijski amandma k zakonu, po katerem bodo uporabniki storitev dolgotrajne oskrbe storitve lahko doplačevali od leta 2028. 

Svet Radiotelevizije Slovenija je na izredni seji objavil imeni kandidatov za dva člana nove uprave zavoda. Novi predsednik uprave RTV Zvezdan Martič ja za člana uprave predlagal Simona Karduma in Andreja Trčka. Kardum je nekdanji državni sekretar in direktor direktorata na Ministrstvu za kulturo, trenutno pa direktor Kina Šiška. Trček je delal v Multimedijskem centru RTV, zaposlen pa je v pravni službi zavoda. Na izredni seji so svetniki obravnavali tudi kolektivni dogovor, ki ga je odhajajoči vršilec dolžnosti generalnega direktorja zavoda Andrej Grah Whatmough sklenil s Sindikatom delavcev radiodifuzije Slovenije. Dogovor sindikatu podeljuje možnost, da z vetom onemogoči ukrepe, kot so odpuščanja in premeščanje delavcev iz poslovnih razlogov ali nesposobnosti. Po mnenju svetnikov je sprejet ukrep nezakonit in je namenjen zgolj temu, da bi lahko odhajajoče vodstvo in njemu prijateljski sindikat na ključnih mestih ohranila na novo zaposlene kadre. 

Rudnik in termoelektrarna Ugljevik iz Republike Srbske mora Elektrogospodarstvu Slovenije, ki je pravni predhodnik Holdinga slovenske elektrarne, zaradi nedobavljene elektrike med junijem 2011 in decembrom 2021 plačati 67 milijonov evrov. Odločba arbitražnega tribunala s sedežem v Beogradu je sicer še delna. Holding Slovenske elektrarne, znan kot HSE, je po poročanju bosanskih medijev od termoelektrarne zahteval 80 milijonov evrov glavnice in 65 milijonov evrov zamudnih obresti.  Del prisojene odškodnine se bo stekel v državni proračun, del pa bo pripadel HSE. HSE na Mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu toži tudi Bosno in Hercegovino zaradi kršitev sporazuma iz časov Jugoslavije. Elektrogospodarstvo Slovenije je namreč po sporazumu sofinanciralo gradnjo termoelektrarne in rudnika Ugljevik, ki je bila zaključena leta 1985, v zameno pa naj bi prejemalo električno energijo. A zaradi vojne v nekdanji Jugoslaviji so dobavo elektrike v Slovenijo prekinili. Slovenska stran tako zatrjuje, da ima pravico do tretjine proizvedene električne energije iz Ugljevika in povračila svojih vložkov v termoelektrarno. Arbitražni tribunal v Washingtonu je pred šestimi leti sklenil, da je slovenska stran upravičena do vračila svojih denarnih vložkov in do tretjine energije. 2020 je nato še izdal vmesno odločbo, s katero je zavrnil vse ugovore Bosne. Obveljalo je, da končne odločitve ne more podati do končne odločitve beograjskega tribunala. Osnovni tožbeni zahtevek HSE v obeh tekočih arbitražnih postopkih znaša približno 760 milijonov evrov, skupaj z obrestmi od leta 2014 pa več kot milijardo. 

Ostajamo v Republiki Srbski. V Banja Luki je potekal protest proti spremembam kazenskega zakonika Republike Srbske, ki bi obrekovanje uvrstil med kazniva dejanja. Doslej je to veljalo za prekršek. Spremembe zakonika bodo jutri obravnavali v parlamentu večinsko srbske entitete Bosne in Hercegovine. Obrekovanje bi posamezniku v primeru sprejetja sprememb lahko prineslo denarne kazni od najmanj 2500 pa vse do 50 tisoč evrov. Delegacije Evropske unije v Bosni in Hercegovini in Usmerjevalni odbor Sveta za implementacijo miru sta neuspešno zahtevala, da se spremembe zakona umaknejo iz obravnave, ker niso v skladu z evropsko pravno zakonodajo. Več o današnjem protestu je za OFF povedal urednik portala Buka  Aleksandar Trifunović.

Trifunović

Evropska federacija novinarjev je pozvala države članice schengenskega območja, naj končajo prakso vse pogostejšega zavračanja vlog za vize turškim novinarjem. Prakso, ki jo po trditvah federacije države izvajajo sistematično, so označili za diskriminatorno. Po njihovih navedbah imajo turški državljani na splošno probleme s pridobivanjem viz. V letu 2022 je bila stopnja zavrnjenih prošenj za izdajo viz turškim državljanom 15-odstotna, v letošnjem letu pa je narasla na 50 odstotkov.

Natova misija na Kosovu, krajše Kfor, je Prištini sporočila, da brez odobritve Kfora ne sme uporabljati brezpilotnih letalnikov Bayraktar TB-2. Za nadzor spodnjega zračnega prostora nad Kosovom do nekaj čez šest kilometrov višine, v katerem letijo omenjeni droni, je namreč od leta 1999 zadolžen poveljnik Kfora. Kosovski premier Albin Kurti je v nedeljo oznanil nakup omenjenih brezpilotnih letalnikov od Turčije. Število kupljenih dronov ni znano. Častniki kosovskih varnostnih sil so po trditvah Kurtija že končali usposabljanje za upravljanje z letalniki.

Zgornji dom britanskega parlamenta je potrdil zakon o nezakonitih migracijah v državo. Zakon zdaj čaka še na formalno pritrditev kralja Karla tretjega. Zakon ljudem, ki pridejo v Združeno kraljestvo na nedovoljen način, preprečuje, da bi lahko zaprosili za azil. Te ljudi bo vlada nato lahko deportirala v njihovo izvorno državo ali tretjo državo, ki velja za varno. Spodnji dom se je več tednov boril z zgornjim domom parlamenta glede končne oblike diskriminatornega zakona. Zgolj v zadnjem tednu je predlog zakona zgornji dom trikrat vrnil v popravek spodnjemu. Nazadnje je vladajoča torijska stranka morala pristati na vključitev amandmaja, po katerem zakon ne bo veljal retroaktivno, torej za ljudi, ki so na Otok prispeli pred sprejetjem zakona. 

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v pismu maroškemu kralju Mohamedu šestemu priznal maroško suverenost nad ozemljem Zahodne Sahare, ki ga Maroko po mednarodnem pravu okupira. Kot še en znak otoplitve odnosov je izraelska vojska v ponedeljek tudi imenovala obrambnega atašeja v Maroku. Izraelsko priznanje po trditvah maroških oblasti maroške države ne bo odvrnilo od zagovarjanja dvodržavne rešitve izraelsko-palestinskega konflikta. Leta 2020 je Maroko pristal na normalizacijo odnosov z Izraelom v dogovoru, v katerem so posredovale Združene države Amerike. Zahodna Sahara je bila do leta 1975 španska kolonija. Po vojni za to ozemlje med Marokom in Mavretanijo ter gibanjem Sahravijcev Fronta Polisario je leta 1991 s sporazumom o prekinitvi ognja Maroku pripadlo 80 odstotkov ozemlja, ostalo je v rokah obdržal Polisario, ki ga podpira Alžirija. Sahravijci bi morali po odločitvah Združenih narodov organizirati referendum o neodvisnosti od Maroka, toda maroška kraljevina to preprečuje.

Slika (Creative Commons Attribution-Share Alike, mazbln)