V današnjem Kultivatorju razlagamo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je vlada v ponedeljek sprejela in po nujnem postopku poslala v državni zbor. Ob omembi dolgotrajne oskrbe najverjetneje pomislimo na skrb za starejše, a zakon zadeva tudi mlajše, ki zaradi invalidnosti ali bolezni ne morejo skrbeti zase. Namen zakona je poenotenje področja dolgotrajne oskrbe, ki je trenutno razpršeno med osem različnih zakonov. Za uveljavitev takega zakona si je prizadevalo več vlad, med njimi tudi zadnja vlada Janeza Janše. Parlament je v prejšnjem mandatu zakon sprejel, a so državljani na refrendumu njegovo izvajanje preložili. Argument vladajoče koalicije, da je treba izvajanje zakona preložiti na prihodnje leto, je bil predvsem, da zakon iz časa Janševe vlade ni natančno opredelil financiranja za izvajanje programov dolgotrajne oskrbe. Koalicija se je zavezala, da bo pripravila nov zakon, ki bi poleg uvedbe novih pravic upravičencev zagotovil tudi primerno financiranje.

Nalogo je prevzelo Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je po potrditvi zakona na vladi prejelo več kritik: opozicijski poslanec Nove Slovenije Janez Cigler Kralj je zakon iznajdljivo označil za nesolidarnega  do delodajalcev, ki jim gre v nos uvedba enoodstotne dajatve. Kritični so tudi predstavniki delojemalcev v Ekonomsko-socialnem svetu, saj je zadnji predlog zakona vlada sprejela, ne da bi ga obravnavali na Ekonomsko-socialnem svetu.

O predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi sva s predsednikom ekonomsko-socialnega sveta Jakobom Počivavškom, Andražem Malijem s Centra za družbeno raziskovanje Cedra in Majdo Hrženjak iz Mirovnega Inštituta kultivirali Hana in Neva.

Foto: Attribution 4.0 International (CC BY 4.0), Auguste de Valmont.