Bruselj je pretresel tereoristični napad. Eksploziji sta odjeknili najprej na terminalu glavnega letališča Zaventem, nekaj kasneje pa še na podzemni železnici v središču mesta. Mrtvih je najmanj 26 ljudi, več kot 150 pa je ranjenih. Med ranjenimi v napadu na podzemno železnico v bližini sedeža evropskih institucij je bil tudi slovenski diplomat. Iz zunanjega minstrstva so sporočili, da njihov uslužbenec ni v smrtni nevarnosti, obenem pa odsvetujejo vsa nenujna potovanja v Bruselj. Napaden je bil tudi sedež misije Evropske unije v Bamaku, katere cilj je usposabljanje malijske vojske v boju proti islamskim upornikom.

Napad so že obsodili vsi svetovni voditelji, tudi premier Cerar, poslanec Branko Grims pa je priložnost izkoristil za domača politična obračunavanja:

Izjava

Mednarodno kazensko sodišče je kongoškega uporniškega voditelja Jeana Pierra Bembo spoznalo za krivega vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v letih 2002 in 2003. Gre za prvi primer obsodilne sodbe, v katerem je bil nekdo pred tem sodiščem obsojen zaradi posilstev in zaradi odgovornosti za dejanja, ki so jih storili vojaki pod njegovim poveljstvom. Bemba, ki je bil nekoč podpredsednik Demokratične republike, bo določitev kazni počakal v Haagu.

Čez konec tedna pa so volitve potekale v sosednji Republiki Kongo. Predsednik Denis Sassou Nguesso, ki v tej z nafto bogati, a obubožani državi vlada že 32 let, bo najverjetneje dosegel nov mandat. Veliko kritik je izzvala odločitev vlade, da za 48 ur izklopi telefonsko omrežje in onemogoči dostop do interneta, s čimer poskušajo preprečiti organiziranje protivladnih protestov. Ugasnile so tudi do predsednika kritične radijske postaje, med drugim francoski javni Radio France International. Manjše proteste, do katerih je vseeno prišlo, je policija razbila. Predsednik Nguesso je lanskega oktobra uspel spremeniti zakonodajo tako, da je lahko ponovno nastopil na volitvah. Takrat je med velikimi protivladnimi protesti umrlo 18 ljudi.

Mjanmarska dolgoletna opozicijska voditeljica Aung San Su Či bo v novi vladi, ki jo bo vodil njen tesen sodelavec Htin Kjav, zasedla mesto zunanje ministrice. Tako bo imela v vladi visok položaj, ne pa najvišjega, saj ji zakondaja preprečuje, da bi postala predsednica, kljub temu, da je zmagala na nedavnih volitvah. Kjav je sicer že pred časom povedal, da bo Aung San Su Či resnična voditeljica vlade.

Kanadsko naftno podjetje Bankers Petroleum je sporočilo, da so za 442 milijonov dolarjev prodali pravice za raziskovanje in izkoriščanje naftnih polj Patos-Marinza in Kuçova v Albaniji. Gre za ena izmed največjih naftnih najdišč v Evropi, s skupnimi zalogami 8 milijonov sodčkov nafte. Kanadsko podjetje, ki je pravice pridobilo leta 2004, ima precej problematično zgodovino odnosov z albansko vlado in z lokalnimi prebivalci. Lansko leto je bilo zaradi posledic vrtanja plina v skrilavcu v mestu Marinza poškodovanih 70 domov. Poleg tega se je podjetje v spor z vlado zapletlo tudi glede plačila davkov. Januarja letos je Albanija sporočila, da bo spremenila pogodbe s tujimi podjetji, ki omogočajo izogibanje plačila davkov. Kupec je kitajsko naftno podjetje Geo-Jade Petroleum. V Albaniji pa se je mudil tudi grški zunanji minister. Z albanskim kolegom sta se dogovorila, da končata vojno stanje, ki formalno obstaja med državama vse od druge svetovne vojne, kar je lažje kot spopadanje z aktualnimi problemi, predvsem pravicami manjšin na obeh straneh meje.

Številni izmed tujih delavcev, ki so bili žrtve izkoriščanja na območju poslovne enote Gozdnega gospodarstva Postojna v Loški dolini, so potem, ko je v petek Gozdno gospodarstvo Postojna razdrlo pogodbo z podizvajalcem, podjetjem Veles, pri katerem so bili zaposleni, ostali brez dela. Včerajšnja pogajanja med predstavniki Zveze sindikatov Slovenije in  vodstvom Gozdnega gospodarstva pa so očitno ponudila rešitev vsaj trenutne situacije. Danes so vsi delavci, ki so prej delali v Velesu, dobili prošnjo za zaposlitev. Kdor bo izpolnjeval pogoje, torej opravil zdravniški pregled in imel prijavljeno bivališče, kar je potrebno za odprtje bančnega računa, bo imel možnost za zaposlitev neposredno v Gozdnem podjetju Postojna. Hkrati bodo lahko prijavili svoje terjatve do prejšnjega delodajalca.

Prvak stranke SDS Janez Janša ponovno razburja z svojimi napadi preko socialnega omrežja Twitter. Tarči zadnjega napada sta novinarki RTV-ja Evgenija Carl in Mojca Pašek Šetinc. Evgenija Carl je v prispevku za Dnevnik o naraščanju nestrpnosti do tujcev izpostavila Facebook skupino Legija Smrti, katere člani so bili tudi vidni člani SDS-a, prej slišani poslanec Branko Grims, podpredsednik Državnega sveta Branko Šumenjak in Andreja Valič Zver. Poslanec Grims je povedal, da so ga v skupino dodali levičarski hekerji, zanimivo pa je, da tega ni opazil kar osem mesecev. Na prispevek se je odzval predsednik stranke, ki je na Twitterju novinarki označil za odsluženi prostitutki, Milana Kučana pa za njunega zvodnika. Eden izmed precej redkih, ki se je odzval na takšno pisanje, je filozof z mariborske univerze Boris Vezjak:

Izjava

Poskušali smo kotaktirati tudi RTV, vendar se v času do zaključka redakcije niso utegnili odzvati.

Izjave, podobne današnjemu twittu Janeza Janše, so v zadnjem času vedno bolj pogoste v javnem diskurzu. Ponovno Vezjak:

Izjava