Združeni narodi so se odzvali na navedbe severnokorejskih medijev, da za Pjongjang sporazum, ki je leta 1953 ustavil vojno med Severno in Južno Korejo, ne velja več. Kot je zatrdil tiskovni predstavnik Združenih narodov Martin Nesirky, sporazum o premirju med Korejama ostaja v veljavi in dodal, da določila sporazuma o premirju celo prepovedujejo enostranski odstop. Letos mineva 60 let od podpisa sporazuma, generalni sekretar Ban ki Moon pa je zato pozval k spoštovanju njegovih določil, ki jih je potrdila tudi Generalna skupščina Združenih narodov.

Zahod, z Združenimi državami Amerike na čelu, pa se medtem še vedno ukvarja z agresivno retoriko severnokorejskega vodstva in severnokorejskimi raketnimi ter jedrskimi poskusi. ZDA so zato včeraj uvedle nov paket sankcij proti severnokorejskemu režimu: ameriško finančno ministrstvo je sprejelo prepoved poslovanja in zamrznilo premoženje severnokorejski banki za zunanjo trgovino, poslovanje in potovanje v ZDA pa so prepovedali več visokim predstavnikom vojaškega sektorja.

Prebivalstvo Falklandskih otokov je na nedeljskem referendumu odločno podprlo predlog, da otočje na Atlantiku še naprej ostane pod Veliko Britanijo. 92 odstotkov od slabih 1700 volilnih upravičencev na otočju je s plebiscitarno skoraj 99-odstotno soglasnostjo odločilo, da otočje, več desetletno jabolko spora med Argentino in Veliko Britanijo, ki je leta 1982 privedlo celo do vojne z okoli 900 žrtvami, ostane britansko prekomorsko ozemlje. Da bi Falklandi pripadli Argentini so glasovali le 3 volivci.

Referendum je, po obujenih posestniških apetitih obeh držav okoli otočja, junija lani napovedala falklandska vlada, odločitev pa je takoj pozdravil uradni London in dejal, da bo spoštoval vsakršno odločitev prebivalstva. Argentinske oblasti referendumu že od njegove napovedi nasprotujejo, saj naj na njem ne bi odločalo avtohtono prebivalstvo. Falklandi so bili namreč pred francosko in špansko osvojitvijo in kasneje britansko invazijo leta 1833 nenaseljeni, Argentina pa smatra, da je otočje podedovala od prve posestnice Španije. Argentinska veleposlanica v Londonu Alicia Castro tako smatra referendum za pravno neveljaven, opomnila pa je tudi, da referenduma niso organizirali in ga nadzirali Združeni narodi.

Predstavniki Sudana in Južnega Sudana so na pogajanjih v etiopski prestolnici Adis Abebi dosegli dogovor o nadaljevanju črpanja nafte. Delo na južnosudanskih naftnih črpališčih, ki zaradi spora med državama okoli pristojbin stoji že skoraj leto dni, bo v skladu z dogovorom oživelo 24. marca, Sudan pa bo v naftovode ponovno prejel za izvoz prepotrebno nafto. Južni Sudan, ki se je od ostanka države odcepil junija 2011, in Sudan sta se v Adis Abebi dogovorila tudi o razpustitvi vojaški sil na obmejnem območju in ustanovitvi demilitarizirane cone. S tem naj bi okrepil mir na obmejnem območju, ki ga v obdobju po južnosudanski osamosvojitvi ovirajo stalno oboroženi incidenti. Ko gre za naftno industrijo, sta obe državi medsebojno odvisni, saj se 98 odstotkov vseh črpališč nahaja v Južnem Sudanu, večina infrastrukture pa se nahaja v Sudanu.

Politična kriza v Bolgariji se nadaljuje. Medtem ko prebivalci Bolgarije na vse radikalnejše načine opozarjajo na veliko socialno krizo – oblasti beležijo vse več samozažigov –, država že mesec dni vztraja brez oblasti. Bolgarski predsednik Rosen Plevneljev se je znašel pred zahtevami, da končno prekine brezvladje in imenuje naslednika Bojka Borisova, ki je po silovitih protestih odstopil prejšnji mesec. Plevneljev novega mandatarja še ni imenoval, po vsej verjetnosti pa vodenja začasne vlade ne bo zaupal strankarskemu kandidatu, pač pa se bolj nagiba k tehnični vladi. Ta naj bi Bolgarijo vodila do predčasnih volitev, pričakovanih za maj.

Mineva 10 let od atentata na Zorana Đinđića, prvega demokratično izvoljenega predsednika vlade v Srbiji. Điniđića, predsednika Demokratske stranke, ki se je po prevzemu oblasti zavzemal za demokratizacijo srbske družbe, so 12. marca 2003 pred sedežem srbske vlade pokosili streli iz ostrostrelske puške, zaradi katerih je kasneje v bolnišnici preminil. Leta 2007 so na dolgoletne zaporne kazni zaradi atentata obsodili 12 ljudi, med katerimi 3 ostajajo še na begu. Odgovornost za umor je kasneje prevzel nekdanji namestnik paravojaške enote rdeče baretke Zvezdan Jovanović, ki naj bi streljal po navodilih poveljnika enote Milorada Lukovića Legije. Ta naj bi imel informacije, da naj bi nameraval Đinđić, ki je želel razčistiti s preteklo nacionalistično politiko, haaškemu sodišču izročiti pripadnike rdečih baretk. Ob obletnici atentata so se preminulega Đinđića, poleg svojcev in podpornikov, spomnili tudi predstavniki srbske vlade. Okoli poldneva se je v Beogradu začel tradicionalni Sprehod za Zoranom Đinđićem, ki se ga udeležuje več tisoč ljudi, organizira pa ga Đinđićeva Demokratska stranka.

Računsko sodišče je na Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvu za okolje in prostor ter na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije opravilo revizijo uspešnosti varovanja kmetijskih zemljišč kot pogoj za samooskrbo v letu 2010. Zaskrbljujoče rezultate je predstavil predsednik računskega sodišča Igor Šoltes:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Izvršni odbor stranke Desus je pred zasedanjem sveta stranke temu po pričakovanjih predlagal, da stranka vstopi v vlado mandatarke Alenke Bratušek. Svet stranke o predlogu izvršnega odbora že razpravlja, predsednik Desusa Karl Erjavec pa je že dopoldan parafiral osnutek koalicijske pogodbe, češ da na organih stranke ne pričakuje presenečenj, saj so bile vse zahteve Desusa v koalicijskih pogajanjih upoštevane. Izvršni odbor je predlagal, da je Desus kandidat za ministra za zdravje Tomaž Gantar, za zunanje zadeve pa predsednik Erjavec. Oba sta ta resorja vodila že v padli Janševi vladi. O vstopu v koalicijo mandatarke Bratuškove bodo jutri odločali še v Državljanski listi.

Ob enih se je v Sežani v Mladinskem klubu Podlaga začela 1. skupščina vstalega socialnega dela, ki poteka na temo Nove socialne zakonodaje. Za začetek poslušajmo dolgoletnega aktivista na področju socialnega dela in profesorja na Fakulteti za socialno delo Vita Flakerja, ki govori o namenu skupščine:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

V zadnjih letih je prišlo na področju socialne zakonodaje do večjih sprememb. Ena večjih se je dotaknila varstvenega dodatka, pri čemer so se mu mnogi zaradi njegove sedanje kreditne narave odpovedali. Več o njem Vito Flaker:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Naslednja skupščina vstalega socialnega dela bo potekala naslednjo soboto v Ilirski Bistrici, nato 28. marca v Kopru ter 5. aprila v Beltincih. S tem pa se serija skupščin ne zaključi in v prihodnosti jo lahko pričakujete tudi v vašem kraju.

Ob zaključku priprave aktualnega Off-a smo prejeli demanti nekdanjega direktorja Zavoda K6/4 Miloša Kranjca na obtožbe novega vodstva zavoda, ki po njegovo širi neresnice in blati delo njega in sodelavcev. Ob 15. uri lahko prisluhnete delu demantija, medtem ko ga lahko v celoti preberete na spletni strani Radia Študent.