Ameriška vojaška prisotnost v Južni Koreji se bo povečala. Sprejeta je bila odločitev, da bo februarja v državo poslanih 800 dodatnih vojakov ter dodatna oprema, vključno s tanki. Do najnovejše odločitve po besedah predstavnikov Pentagona ni prišlo zaradi specifičnih dogodkov in gre le za uravnoteženje moči. Kljub temu je jasno, da se napetosti na polotoku povečujejo, saj severna soseda ne glede na resolucije Združenih narodov še naprej razvija jedrska orožja in izvaja raketne poskuse. Okrepitve naj bi bile nameščene na severu države, poleg demilitarizirane cone med Korejama. Večja prisotnost je sicer v skladu z izjavo Baracka Obame konec leta 2011, ko je znotraj načrtov zunanje politike poudaril večji fokus na pacifiško regijo.

Medtem ko se jug dodatno oborožuje, pa so v Severni Koreji razglasili, da bodo marca potekale prve volitve v skupščino, odkar je na oblasti Kim Jong-Un. Čeprav naj bi bili kandidati določeni s strani državne Delavske partije, bo že sama izbira kandidatov pokazala, do katere mere je v Severni Koreji prišlo do sprememb v razmerju moči. Povečano zanimanje za notranjo politiko države se kaže po usmrtitvi Jong-Unovega strica, ki je pred tem veljal za enega njegovih najmočnejših pripadnikov. Nazadnje so parlamentarne volitve potekale leta 2009. Udeležilo se jih je skoraj 100 odstotkov državljanov, pri čemer so vsi volivci potrdili enega in edinega kandidata, ki je bil predlagan v posameznem okrožju.

Sojenje bivšemu egiptovskemu predsedniku Mohamedu Morsiju je prestavljeno. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko je včeraj slabo vreme preprečilo njegov prihod iz Aleksandrije, kjer je trenutno v zaporu. Po novih podatkih se ga na sojenju v Kairu pričakuje 1. februarja, ko bo odgovarjal za domnevno spodbujanje nasilja, ki je rezultiralo v številnih smrtih protestnikov, ki so nasprotovali takratnemu predlogu nove ustave v okolici predsedniške palače decembra 2012. Gre le za eno izmed treh obtožb, pri vseh pa mu v primeru obsodbe grozi smrtna kazen. Predvsem v prestolnici še vedno potekajo hudi boji med Morsijevimi podporniki in državnimi varnostnimi silami.

V berlinske supermarkete so zaradi logistične napake prispele škatle kokaina. Vse skupaj 140 kilogramov kokaina je bilo dostavljeno v škatlah banan, odkrili pa so jih na petih različnih lokacijah. Sicer so pošiljke prispele iz Kolumbije, policija pa preiskuje, na kateri točki je prišlo do napake in kam so bile pošiljke v osnovi namenjene. Vrednost pošiljke na trgu je ocenjena na 6 milijonov evrov.

Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da Italija ne sme več uveljavljati zakona, ki pri novorojencih dovoljuje samo prevzem očetovega priimka. Ta določba naj bi bila patriarhalna in diskriminatorna, saj pomeni različno obravnavo na podlagi spola. Odločitev temelji na primeru italijanskega para, ki je trinajst let preživel v boju za pravico do tega, da bi njun otrok lahko prevzel materin priimek. Strasbourško sodišče je dosodilo, da je zakon, ki izhaja iz rimskih časov, neskladen z italijansko ustavo in njeno zavezanostjo enakopravnosti spolov. Italijanska vlada ima v naslednjih treh mesecih pravico do ugovora sodišču.

Po odločitvi albanskih oblasti bodo državljani informacije o dejavnostih in določbah vlade dobili šele, ko bodo te objavljene v uradnem listu, medtem ko je bilo to do sedaj omogočeno tudi prek spletnih strani ministrstev. S tem se omejuje dostop do informacij tako državljanom kot medijem, zaradi česar je vlada naletela na številne kritike. V svoji volilni kampanji so med drugim obljubljali veliko zavezanost transparentnosti, boju proti korupciji in povečano uporabo novih tehnologij za informiranost prebivalstva. Kljub lepim besedam, pa je v le treh mesecih delovanja nove vlade prišlo na področju transparentnosti do številnih kritik. Že na prvem sestanku najnovejše vlade je bilo odločeno, da lahko ministri in drugi javni uslužbenci z mediji govorijo le, če dobijo dovoljenja predsednika vlade. Gjergji Vurmo iz albanskega Inštituta za demokracijo in mediacijo nam je povedal več o pomenu odločitve na osveščenost državljanov in medijev.

Izjava se nahaja v posnetku izjave.

Drugi poziv k albanski razumnosti, tokrat v primeru Kosova, pa prihaja iz srbske strani. Na obisku v Kosovu je srbski premier Aleksandar Vučić v svojem govoru potrdil nadaljnje srbsko sodelovanje v kosovskih mirovnih pogajanjih in k sodelovanju spodbudil tudi albansko stran. Priložnost za poziv k miru je našel v svojem obisku praznovanja božiča v srbskem ortodoksnem samostanu in dejal, da želi Srbom na Kosovu, v Črni gori, Bosni in na Hrvaškem sporočiti srbsko zavezanost dobrim odnosom s sosedi. Pri tem vidi predvsem pomembnost misije Evropske unije na Kosovu, EULEX. Misija naj bi predvsem podpirala Kosovo v smeri evropskih integracij, močne pravne države in boja proti korupciji.

Pred Nacionalnim preiskovalnim uradom se zagovarja Zoran Janković. Gre za preiskovanje nepravilnosti v financiranju projekta Stožic, za katerega Janković trdi, da je potekal povsem zakonito. V izjavi po zaslišanju je poudaril splošno pomembnost in koristnost objekta, ki je po njegovih besedah eden najlepših v Evropi. Preiskovalni urad ima danes sicer polne roke dela na vseh področjih, saj je v teku 27 hišnih preiskav.

OFF je pripravila Zala.