Spopadi na vzhodnem predelu Ukrajine se kljub napovedani začasni prekinitvi ognja nadaljujejo. Po navedbah ukrajinskega notranjega ministrstva so državne sile uničile oklepno vozilo proruskih milic, slednji pa naj bi v samooklicani Ljudski republiki Doneck zavzeli postojanko ukrajinske nacionalne garde. V dogovor o prekinitvi ognja so privolili nekateri predstavniki odcepljenih regij, potem ko so se na začetku tedna sestali z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom ter predstavniki Rusije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Dogovor naj bi se iztekel prav na današnji dan, vendar obstaja možnost, da ga bodo na novem krogu pogajanj podaljšali. V Donecku so se separatisti deloma držali dogovora o izpustitvi predstavnikov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki so že dober mesec v njihovem priporu, pri čemer so izpustili štiri od osmih.

Evropska unija je podpisala sporazume o krepitvi vezi z Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo, s katerimi bo okrepila politično in gospodarsko sodelovanje. Sporazumi naj bi med državami in Unijo zniževali trgovinske ovire ter uvajali nove carinske predpise in spodbujali prostotrgovinsko konkurenčnost. Ti so tudi del zavezovanja k evropskim standardom, saj voditelji omenjenih držav kažejo tendence po pridružitvi “Evropski družini”, kot oni temu pravijo. Medtem, ko entuziazma na tej strani ne primanjkuje, pa Rusija potezo veliko manj pozdravlja, saj čuti države bolj bratske Rusiji in bi jih raje videla v svoji carinski uniji.

Anketa, ki jo je opravil pariški inštitut Coe-Rexecode, je razbila mit o lenih južnjakih in pridnih severnjakih. Namreč, v anketi so upoštevali le delovne ure, niso pa vključili tudi bolniških odsotnosti, dopustov, prevoza na delo in tako dalje. Prišli so do ugotovitev, da kljub stereotipom, največ ur na delu preživijo Romuni in Grki, kjer so prvi največkrat predstavljeni kot imigrantski izkoriščevalci državne blaginje. Francozi, Danci in ostali tako imenovani zahodni ter severni Evropejci so končali na drugem koncu, saj v povprečju oddelajo na leto okoli štiristo ur manj kot prejšnji. Anketa je tudi pokazala, da je število delovnih ur naraslo na Nizozemskem ter v Španiji in Portugalski. Recesija, pač.

V Keniji se napetost na politični sceni stopnjuje. Isso Timami, guverner občine Lamu in član opozicijske stranke Združeni demokratični forum, je bil aretiran. Vladajoče oblasti ga povezujejo z napadi na turistične objekte in policijsko postajo, ki so se prejšnji teden odvili v obmorskem mestu Mpeketoni. Sicer je odgovornost nemudoma prevzela somalijska islamska militantna skupina Al-Šabab, vendar je bil kenijski predsednik Uhuru Kenyatta glede tega skeptičen. Odgovornost za napad so militantni skupini pripisale tudi žrtve, ki so napad preživele, a predsednik vztraja, da gre za zaroto lokalnih političnih omrežij.

Kriva ali ne, skupina Al-Šabab je ponovno udarila, tokrat v rodni Somaliji. Pri napadu na hotel Amalow v mestu Buulobarde, ki ga uporabljajo vojaške sile Afriške unije, je izmenjava ognja stala življenja dveh oseb na obeh straneh. Že v marcu je na isti lokaciji prišlo do spopada med omenjeno afriško vojaško silo in militantno skupino, kjer se je tudi razstrelil šestedesetletni Somalijec z norveškim državljanstvom. V Somaliji je prisotna vojska iz številnih držav Afriške unije, da pomagajo somalijskim silam v boju zoper skupino Al-Šabab.

Barrack Obama je pozval ameriški kongres, naj potrdi petsto milijonov dolarjev denarne pomoči, ki bodo namenjeni urjenju neradikalnih sirskih upornikov. Po njegovih besedah bi s tem zagotovili večjo varnost prebivalcem Sirije in stabilizirali območja, ki so pod nadzorom opozicijskih sil. To bi tudi povečalo vlogo Amerike v sirskem konfliktu. Od leta 2011 so uporniki že prejeli okoli 287 milijonov denarne pomoči, vendar ta ni bila namenjena za vojaške namene. Nova runda denarne pomoči je ena tretjina predlaganega zneska, ki bo v prihodnosti namenjen okrepitvi bližnjih držav, kot so Irak, Turčija, Libanon in Jordan, ter skupnostim, ki skrbijo za sirske begunce. Amerika želi okrepiti neradikalne opozicijske sile z namenom boja proti islamističnim militantnim skupinam, kot je ISIL, seveda pa tudi režimu Bašarja al Assada

Nekaj deset tisoč javnih uslužbencev v Gazi, ki je pod kontrolo palestinske skupine Hamas, je izvedlo enodnevno stavko. Z izjemo urgence in policije javni sektor pod kontrolo Hamasa ni obratoval, stavka pa je potekala zaradi neizplačanih plač. Omenjene uslužbence še dodatno jezi, da delovna mesta v Gazi, ki spadajo pod Palestinske nacionalne oblasti, katerih predsednik je Mahmoud Abbas, svojim uslužbencem izplačujejo plače. Nedavno sklenjeni sporazumom o spravi med voditeljem gibanja Hamas in predsednikom Abbasom stavkajoči vidijo kot priložnost, da jih uvrstijo v isto skupino. Hamas ima težave z izplačevanjem plač, odkar sta Izrael in Egipt v Gazi blokirala pritok blaga.  

Več o stavki nam pove Abed Samara, palestinski novinar:

Prispevek se nahaja v ponetku.

Do podobne stavke je iz enakega razloga prišlo prejšnji mesec, več o tem in zakaj je zdaj še posebej kočljiv trenutek, nam pove Abed:

Prispevek se nahaja v posnetku.

Nadaljujmo z uporniškimi novicami. Po skoraj štirideset letih delovanja Nacionalna osvobodilna fronta Korzike, krajše FLNC, odlaga orožje in iz klandestinskega gibanja prehaja k bolj konvencionalnim oblikam političnega zastopništva. Skupina se je skozi direktno akcijo zavzemala za neodvisnost mediteranskega otoka od Francije, ki tam živečim ljudem že od kolonizacije krati temeljne človekove pravice. Skupina sporoča, da je do odločitve znotraj nje prišlo unitelarno in bodo pričeli z demilitarizacijo ter z javnim delovanjem.

Še na drugi konec sveta. Ameriško zvezno sodišče je zavrnilo predlog Argentine, da preloži čas plačila obresti ali izplačila v celoti, ki ga je dolžna ameriškim upnikom od časa finančne krize. Gre za dolgove, ki jih je Argentina dolžna ameriškim posojilodajalcem, ko so dajali kredite za odplačevanje dolga ter postali imetniki obveznic. Tretja največja gospodarska velesila v Južni Ameriki ima čas do ponedeljka, da v celoti odplača dolg. V nasprotnem primeru bo imela 30 dni časa, da z upniki pride do novega dogovora.