OFF nezadovoljnih učiteljev

OFF nezadovoljnih učiteljev

Aktualno-politična novica
25. 8. 2015 - 15.00
 / OFF

Nova britanska zakonodaja, ki zadeva priseljence in ki bo predvidoma stopila v veljavo jeseni, predvideva stroge kazni v primeru zaposlovanja na črno. Za priseljence, zaposlene na črno, je predvidena zaporna kazen do pol leta, denarna kazen in zasežen zaslužek. Delodajalce pa poleg že uveljavljenih glob čaka do 5 let zaporne kazni. Nova zakonodaja prav tako predvideva odvzetje obratovalne licence tako imenovanim takeaway gostinskim lokalom in prodajalnam alkoholnih pijač, v kolikor bodo tam zaposleni priseljenci brez urejene dokumentacije. Nova zakonodaja tako zasleduje cilj, povzet v izjavi ministra za preseljevanje, Jamesa Brokenshira, navajamo: “Kot vlada enega naroda bomo še naprej odpravljali zlorabe in gradili sistem, ki bo deloval v prid Britancev in tistih, ki spoštujejo pravila”.

V Gazo. Včeraj je vrata odprlo 245 šol v Gazi, četudi se še minuli teden ni vedelo, ali bodo zaradi izrazitega pomanjkanja sredstev, ki jih zagotavlja agencija Združenih narodov za palestinske begunce, sploh lahko delovale. A številne učilnice so ostale prazne zaradi stavke, ki so se je udeležili šolski delavci. Učitelji so se za stavko odločili navzlic dejstvu, da so jim iz agencije Z predhodno sporočili, da je sporna direktiva o 50 otrocih v razredu preklicana ter da bo njihov dopust plačan. Najostrejši varčevalni ukrepi so tako začasno zamrznjeni, a tamkajšnji šolski delavci zahtevajo njihovo popolno odpravo.

Od učiteljev v Gazi do učiteljev v Keniji. Kenijsko vrhovno sodišče je dokončno odločilo, da mora vlada zvišati plače tamkajšnjih učiteljev za najmanj 50 odstotkov. Gre za prvo povišanje plač v državi po 18 letih, ki so pretekla od pojava prvih zahtev po izboljšanju plač tamkajšnjih šolskih delavcev. Vlada Kenije se na razsodbo še ni odzvala, tako da še vedno ni znano, kje bo dobila denar za višje plače.

Po brutalnih napadih makedonskih varnostih sil na begunce ob grški meji se državna represija nadaljuje. Do podobnega incidenta je prišlo v Milanu, ko je skupina migrantov protestirala zaradi birokratske počasnosti in nevzdržnih življenjskih pogojev v tamkajšnjem centru za pridržanje beguncev. Kakšnih 300 pribežnikov je zaprlo eno glavnih milanskih prometnic, Fluvio Testi, policija je v akciji protestnike potisnila s ceste in jih odpravila nazaj v center za pridržanje, kjer je za stražo postavila manjšo enoto.

Nadaljujemo z novicami evropskega reševanja begunske krize. Včeraj je v Berlinu potekalo srečanje francoskega predsednika Francoisa Hollanda in nemške kanclerke Angele Merkel, na katerem sta spregovorila o načelnih ukrepih, ki naj jih sprejme Evropska unija za obvladovanje priseljevanja. Oba sta se zavzela, da je potrebna skupna evropska politika, Hollande je tako poudaril nujnost po oblikovanju skupnih pogojev za pridobitev azila. Obe strani pa sta izrazili potrebo po oblikovanju enotnega seznama tako  imenovanih “varnih držav izvora”. S takšnim ukrepom bi države lahko sistematizirano presodile, kdo je upravičeno begunec in kdo ne, prisilna preselitev pa bi bila poenostavljena. V sklopu enotne politike je nemška stran poudarila nujo po implementaciji novega sistema obveznih kvot za sprejem migrantov, četudi o tem ni strinjanja med državami članicami.

Na srečanju je kanclerka Angela Merkel tudi obsodila dogajanje v vzhodnonemškem mestu Heidenau, kjer se je pred dnevi ob odprtju centra za begunce zgodil spopad med policijo in neonacisti. Protipriseljensko nasilje v Nemčiji se nadaljuje, potem ko je preko noči v mestu Nauen v zvezni deželi Brandenburg zagorel bodoči azilni dom. V stavbi, ki je bila predvidena za preureditev, je zagorel požar, ki se je razširil še na športno dvorano. Po prvih domnevah policije  naj bi bil požar podtaknjen.

Evropskima glavama Hollande in Merkel se je po končanem dvostranskem pogovoru pridružil še ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Državniki naj bi razpravljali o možnostih za ohranitev dogovora o prekinitvi ognja v vojaškem konfliktu na vzhodu Ukrajine, ki traja že skoraj leto in pol. Ruski predsednik Vladimir Putin na pogovorih ni bil prisoten osebno, ruska stališča je zgolj posredoval prek telefonskega pogovora, zato do prebojev glede mirovnega procesa v Berlinu niti ni prišlo. Izražena je bila zgolj skrb zaradi oviranega dela opazovalcev OVSE na področjih spopadov.

Rusija nadalje širi seznam tujih izdelkov, ki se ne smejo pojaviti na policah ruskih trgovin. Danes je zaradi nedoseganja ruskih toksikoloških varnostnih standardov stopila v veljavo prepoved prodaje nekaterih detergentov podjetij Henkel, Proctor and Gamble, Colgate-Palmolive in Clorox. Novi ukrepi so tako naslednji v nizu že sprejetih prepovedi, ki zadevajo uvoz prenekaterih živilskih izdelkov iz držav Evropske unije, Združenih držav Amerike, Avstralije, Norveške, Kanade in drugih, s katerimi Rusija odgovarja na sankcije, ki so jo doletele zaradi vloge v ukrajinskem konfliktu. Prepoved uvoza bo predvideno trajala vsaj do avgusta prihodnjega leta.

Selimo se na Hrvaško. Premier Zoran Milanović je javnosti sporočil, da namerava vlada sprejeti ukrep, s katerim bi zasebne dolgove v frankih pretvorili v evrski dolg. Ocenjeno je, da ima okoli 55 tisoč hrvaških družin dolg v frankih, njegova skupna vrednost pa znaša tri milijarde evrov. Z zakonom bi se pri pretvorbi dolga upoštevalo razmerje vrednosti evra in franka na dan dviga kredita, razliko v vrednosti pa bodo prevzele banke.

Za konec pa še k Združenim narodom. Varnostni svet je na pobudo Združenih držav Amerike in Čila razpravljal o pripadnikih LGBT skupnosti, ki so se znašli dolgem seznamu sovražnikov Islamske države. Izključno zaradi svoje spolne usmerjenosti je umrlo najmanj 30 oseb, v vrsti že izpostavljenih okrutnih načinov usmrtitev pa se pojavlja še metanje z visokih stavb. Sicer gre za prvo sejo Varnostnega sveta, ki se posveča pravicam in zaščiti LGBT skupnosti. Seje se je udeležilo 13 držav odbora, odmanjkala sta zgolj Angola in Čad. Lepa gesta, a zgolj besede Islamske države ne bodo ustavile, morija vseh s strani Islamske države osovraženih skupin pa se bo nadaljevala.

V KUD France Prešeren bo ob 7-ih zvečer potekala konferenca z naslovom “Koliko tehta 500 evrov?” v organizaciji Ustanove nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon. Več o vsebini konference nam pove Marko Brecelj, predsednik uprave Ustanove Pohorskega bataljona:

Glej "Dodatni posnetki" spodaj.

Današnji informativni OFF program zaključujemo z javljanjem s terena o begunskih razmerah na Balkanu. Novinar Radia Študent Arne Zupančič pove o razmerah v Beogradu:

Glej "Dodatni posnetki" spodaj.

Kakšne pa so razmere na madžarsko-srbski meji?

Glej "Dodatni posnetki" spodaj.

OFF sta pripravila vajenka Katja in Jošt.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.