Ameriški predsednik Donald Trump je odpustil svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona. To je, kot je sedaj že redna praksa, sporočil prek Twitterja in pojasnil, da je njegov odstop zahteval zaradi nestrinjanj s številnimi Boltonovimi predlogi. Bolton, ki je na tem položaju bil od lanskega aprila dalje, je zagovarjal agresivno zunanjo politiko Združenih držav. Nazadnje je nasprotoval mirovnim pogajanjem v Afganistanu, ki jih je Trump sedaj označil kot “mrtve”. Trump sicer nad politikami Boltona ne bi smel biti presenečen, saj je bil Bolton v času predsedovanja Georgea Busha mlajšega kot podsekretar na zunanjem ministrstvu odločen zagovornik vojaške intervencije v Iraku, Bushevemu seznamu “osi zla” pa je poleg Iraka, Irana ter Severne Koreje dodal še Kubo, Libijo in Sirijo ter zagovarjal strmoglavljenje vlad v teh državah. Trump Boltonovega naslednika še ni imenoval, začasno pa bo njegov položaj zasedel dosedanji namestnik Charles Kupperman.

Ameriške in nigerijske oblasti so združile moči in zatrle delovanje organizacij, odgovornih za spletne prevare. Tako imenovana operacija reWired je v zadnjih štirih mesecih razkrila več tovrstnih nezakonitih delovanj, večina pa jih izhaja iz Nigerije. Ameriško pravosodno ministrstvo je ob tem sporočilo, da je bilo za zdaj aretiranih 281 ljudi, največ, 167, iz Nigerije, 74 pa tudi iz Združenih držav Amerike. Prevare so usmerjene v podjetja in posameznike, od katerih z zavajanjem poskušajo doseči, da na lažne bančne račune nakažejo večje zneske. V sklopu operacije so do sedaj zasegli skoraj tri milijone in pol evrov, povzročena škoda pa naj bi samo v letu 2018 presegla milijardo evrov.

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je v nagovoru na javni televiziji napovedal, da v primeru zmage na prihajajočih parlamentarnih volitvah načrtuje aneksacijo doline reke Jordan na okupiranem Zahodnem bregu ob meji z Jordanijo. Pri tem je za naselbine na območju, ki je pod izraelsko okupacijo od leta 1967 dalje, uporabljal judovski biblični imeni, s čimer cilja na glasove bolj skrajno nacionalističnih volivcev. Dolina sicer predstavlja okoli trideset odstotkov Zahodnega brega, v skladu s sporazumom iz Osla pa je v večji meri pod izraelskim nadzorom. Netanjahujevi načrti so razumljivo naleteli na precejšnje neodobravanje, turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu ga je denimo obtožil rasizma, saudski kraljevi dvor pa je opozoril na kršitev načel mednarodnega prava.

Ameriško podjetje Uber je odpustilo 435 zaposlenih, ki so delali v produktnih in inženirskih enotah. Gre za drugo letošnje večje odpuščanje v podjetju, ki sicer zaposluje približno 25 tisoč ljudi po celem svetu. Julija je namreč delo izgubilo 400 ljudi, ki so delali na področju marketinga. Razlog za odpuščanja je poskus varčevalnih ukrepov in krčenja ekip. Uber je od letošnjega maja dalje delnice uvrstil na borzo, a je njihova vrednost padla pod pričakovanja podjetja. 

Sodišče EU je pritrdilo željam Poljske in ruskemu energetskemu velikanu Gazprom omejilo dostop do plinovoda Opal, priključenega na Severni tok 1. Evropska komisija je pred tem Gazpromu dovolila, da Nemčiji dobavlja zemeljski plin po plinovodu Opal, s tem pa zaobide Poljsko, s čimer naj bi ogrozili energetsko varnost Vzhodne Evrope. Tokratna sodba sodišča v Luksemburgu je takratno odločitev razveljavila. Poleg Poljakov je odločitev razveselila tudi ukrajinske oblasti, saj naj bi njihovim energetskim podjetjem izboljšala pogajalsko pozicijo v času, ko si Gazprom prizadeva za čimprejšnje dokončanje projekta Severni tok 2. Slednji bi lahko pri dobavljanju ruskega plina v evropske države zaobšel ukrajinske plinovode. Evropske države sicer iz Rusije uvažajo približno tretjino zemeljskega plina, večji del pa prihaja prek Ukrajine.

Japonski okoljski minister Jošiaki Harada je sporočil, da bo tokijska družba za elektroenergijo ali TEPCO primorana radioaktivno vodo iz poškodovane nuklearke v Fukušimi izpustiti v morje, saj naj bi do leta 2022 zmanjkalo prostora za njeno skladiščenje. TEPCO v Fukušimi skladišči okoli milijon ton kontaminirane vode, ki so jo uporabljali za hlajenje goriva, ki se je talilo ob nesreči po potresu in cunamiju leta 2011, poškodovane reaktorje pa dosega še dodatnih sto ton podzemne vode dnevno. Rešitev, da bi odpadno vodo začeli izpuščati v morje, je predlagala že Mednarodna agencija za jedrsko energijo, v kolikor pa bi prišlo do uradne potrditve tega predloga, bi s tem lahko razjezili lokalne ribiče in sosednjo Južno Korejo, ki naj bi jih skrbela posledična kvaliteta njihove morske hrane.

Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Litija so po včerajšnji objavi na družbenih omrežjih, danes še na novinarski konferenci sporočili namero o zamrznitvi pogodbe o opravljanju javne gasilske službe zaradi nespoštovanja pogodbe s strani občine. To v praksi pomeni, da ne bodo izvajali nekaterih nalog, kot sta gašenje in reševanje v primeru požarov in drugih naravnih nesreč. Občina Litija je po grožnjah sicer del neporavnanih obveznosti izplačala, a to ni povsem zadovoljilo gasilcev, kot razloži Blaž Kokovica, poveljnik PGD Litija. 

Izjava

Več o problematiki gasilcev v Litiji v današnjem OFFsajdu ob 17. uri.

Minister za zdravje Aleš Šabeder je napovedal, da bo srednješolsko izobraženim delavcem in delavkam v zdravstveni negi spet dovoljeno opravljati določene naloge, ki jih od začetka septembra niso smeli zaradi novosprejetega dokumenta o kompetencah in aktivnosti v zdravstveni negi. Ta dokument je bil sprejet z namenom, da loči dela, ki jih delavci zdravstvene nege opravljajo, saj po dosedanji ureditvi srednješolsko izobraženi delavci opravljajo tudi dela, za katera se že od leta 1981 dalje ne izobražujejo. Težave pri sprejemanju pravilnika pa so bile v posledični preobremenjenosti diplomiranih medicinskih sester, ki jih v Sloveniji sicer močno primanjkuje. Naloge so sicer še naprej lahko opravljali delavci z več kot 12 leti izkušenj pri tem delu, ta določba pa bo po besedah ministra Šabedra umaknjena.