Večna negotovost
Skorajda enoletna pogajanja med ameriško vlado in predstavniki afganistanske vlade ter talibi so po besedah predsednika Združenih držav Amerike mrtva. Tako je dejal Trump, ki je odpovedal do sedaj skrivni sestanek v Camp Davidu. Uradna ameriška razlaga je, da so pogajanja preklicali zaradi nedavne smrti ameriškega vojaka, ki je umrl v samomomorilskem napadu talibov v Kabulu. Ameriška vlada tako trdi, da nezmožnost talibov, da bi ohranili mir med pogajanji, kaže njihovo nepripravljenost na sklenitev mirovnega dogovora. Kako bo to vplivalo na načrtovano zmanjševanje števila ameriških vojakov v Afganistanu, kar je med drugim tudi volilna obljuba predsednika Trumpa, je še v zraku.
Znan pa je odziv tiskovnega predstavnika talibov Zabihulaha Mudžahida, ki trdi, da bo Trump svojo odločitev obžaloval. Citiramo: "Imeli smo dve možnosti, da se konča okupacija v Afganistanu, ena sta bila džihad in boj, druga pa pogovori in pogajanja. Če Trump želi ustaviti pogovore, bomo izbrali prvo možnost in kmalu bodo to obžalovali." Konec citata. Nenazadnje so talibi nedavno od afganistanskih vladnih sil prevzeli središče province Tahar na severu Afganistana, osemnajst let po začetku konflikta, ki ga je sprožila ameriška invazija, pa državna vojska nikakor ne uspe vzpostaviti reda in miru v mestih, kaj šele na območju celotne države.
Benjamin Hopkins, profesor mednarodnih odnosov z Univerze Georgea Washingtona v prestolnici Združenih držav Amerike o možnih razlogih ameriške vlade za prekinitev mirovnih pogajanj.
Na začetku septembra je predstavnik ameriške vlade za Afganistan Zalmay Khalilzad povedal, da je mirovni dogovor večinoma že spisan in da se z njim obe strani načelno strinjata. Hopkins o javno znani vsebini osnutka mirovnega dogovora.
Hopkins o morebitnem pristanku talibov na takšno mirovno pogodbo.
Ali bi ameriška vlada takšen dogovor podpisala?
Hopkins predstavi ključni in dolgotrajni problem ameriške politike do Afganistana in različnost mnenj znotraj ameriške vlade.
Preklic pogajanj ne vpliva močno na afganistansko vlado, ki uradno ni bila del pogajanj, saj jo talibi dojemajo kot podrejeno Združenim državam in zatorej nelegitimno. Vseeno bo preklic pogajanj sprožil nekatere takojšnje posledice. Predsednik Ašraf Gani je zgolj nemočno pozval k miru.
V osemnajstih letih vojne v Afganistanu je ameriška vlada že večkrat začela in preklicala pogajanja s talibi. Prav tako je število vojakov v Afganistanu naraščalo in padalo, odpoklic vojakov iz Afganistana pa predsednik lahko izvede enostransko. Zmanjšanje števila vojakov je bilo ena izmed številnih obljub predsedniškega kandidata Trumpa leta 2016. Ali je umik dela vojske iz Afganistana na obzorju?
Vprašanje je le, ali bi umik dela vojske, glede na nezanimanje ameriške javnosti za afganistansko vojno, sploh pozitivno vplival na predsedniško kampanjo Donalda Trumpa. Za zaključek Hopkins oceni dolgoročno prihodnost mirovnih pogajanj.
Dodaj komentar
Komentiraj