OFF notranjemu izgorevanju
Služba za zunanje zadeve Evropske unije je zanikala obtožbe Združenih narodov, da je Evropska unija pomagala pri zločinih nad migranti v Libiji. Neodvisna misija Združenih narodov je izdala poročilo o stanju človekovih pravic migrantov v Libiji. Poročilo med zločini libijskih oblasti navaja prisiljevanje žensk v spolno suženjstvo, samovoljna pridržanja, posilstva, umore, mučenje in zasužnjevanje, s katerim državne institucije ustvarjajo tudi znatne dobičke. Kot ugotavlja poročilo, največ zločinov zagreši libijska obalna straža, prav njo pa je Unija podpirala z opremo za izvajanje pushbackov in operacij prestrezanja migrantov, kar je privedlo do kršitev njihovih pravic. Poročilo ugotavlja, da Evropska unija in njene države članice tako neposredno kot posredno libijski obalni straži dajejo denarno, tehnično in logistično podporo za prestrezanje in pridržanje migrantov. Kot so v medijskem sporočilu poudarili Združeni narodi, Evropska unija neposredno ne izvaja vojnih zločinov, a njena podpora izvajanje zločinov spodbuja.
Energetski ministri držav Evropske unije so prikimali direktivi, po kateri bo od leta 2035 prepovedana prodaja vozil z motorji na notranje izgorevanje. Sprejem direktive v Svetu Evropske unije je mesec dni blokirala Nemčija, ki je v zameno za podporo zahtevala izjemo pri prepovedi prodaje vozil na sintetična goriva. Nemčija je v pogajanjih svoje tudi dosegla, dovoljena pa bo zgolj prodaja vozil na ogljično nevtralna sintetična goriva. Proizvodnja sintetičnih goriv je še v povojih in zelo draga, a bi za Nemčijo lahko pomenila rešitev proizvodnje motorjev na notranje izgorevanje, enega glavnih izvoznih produktov nemške industrije.
Vojaška hunta v Mjanmaru je razpustila 40 političnih strank, med drugim tudi stranko odstavljene kanclerke Aung San Su Či. Njena Nacionalna liga za demokracijo naj bi tako kot ostale razpuščene stranke zamudila rok za prijavo na volitve. Iz stranke so sporočili, da se na volitve niso nameravali prijaviti, saj bodo nelegitimne, njihovi višji člani pa so zaprti. Vojaške oblasti so januarja strankam dale dva meseca časa, da so se ponovno registrirale v skladu z novim volilnim zakonom. Ponovna registracija, ki jo je uspešno izvedlo 63 strank, je potekala pred novimi volitvami, ki jih je vlada obljubljala za julij, a je februarja razglasila šestmesečno podaljšanje izrednih razmer. Vojska je oblast z državnim udarom prevzela v začetku leta 2021, zdesetkala opozicijo in nadaljevala s pregonom manjšine Rohinga, ki ga je izvajala že vlada Aung San Su Či.
Grški premier Kiriakos Micotakis je napovedal, da bodo v državi 21. maja izvedli parlamentarne volitve. Prvi krog bo temeljil na proporcionalnem sistemu, v drugem, ki je napovedan za drugi julij, pa bodo stranke za sestavo večinske vlade morale zbrati 37- ali 38-odstotno podporo volivcev. Po anketah najbolje kaže vladajoči konzervativni Novi Demokraciji in glavni opozicijski stranki Siriza, ki sta skoraj izenačeni.
V kolumbijski prestolnici Bogota je nekaj ducatov aktivistov za pravice živali s protestom pozvalo spodnji dom parlamenta, naj uzakoni prepoved bikoborb. Decembra so prepoved sprejeli že v senatu, potem ko so jo novembra tesno zavrnili v spodnjem domu. Bikoborbe so zaenkrat poleg Kolumbije dovoljene v Mehiki, Venezueli, Ekvadorju, Peruju, Španiji, Franciji in na Portugalskem.
Poslanci državnega zbora so sprejeli novelo zakona o zaposlovanju tujcev in novelo zakona o tujcih. Prvo so sprejeli s 56 glasovi za in 20 proti, za drugo pa je glasovalo 45 poslancev, torej prisotni poslanci Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov. Novela zakona o tujcih v amandmirani obliki ohranja pogoj znanja slovenskega jezika na ravni A1 za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, ki ga je v zakon uvedla Janševa vlada. Po noveli bo ljudem v primeru, da ne opravijo izpita, grozilo, da ostanejo brez kakršnegakoli pravnega statusa. To se bo po amandmirani noveli sicer zgodilo novembra 2024.
Državni zbor je sprejel tudi novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, ki odpravlja omejitve pri kreditiranju, vezane na minimalno plačo. Dopolnjeni zakon opredeljuje, da Banka Slovenije pri izvajanju makrobonitetnega nadzora ni vezana na določbe predpisov o izvršbi in zavarovanju. Na omejitve teh določb so se v Banki Slovenije sklicevali pri določanju pogojev kreditiranja prebivalstva. Po novem torej Banki Slovenije ne bo treba pogojev za kreditiranje določati glede na višino minimalne plače, ampak bo pri tem upoštevala lastne ali druge ocene.
Na ljubljanskem Golovcu se danes pričenja dvotedenska sečnja dreves. Kot so sporočili z Zavoda za gozdove, bo trajala dva tedna in obsegala 99 dreves. Njihovi zaposleni bodo večinoma opravljali pomladitveni posek, nekaj bo tudi sanacije ali poseka poškodovanega in oslabelega drevja. Posege v mestni gozd so izvedli lani ob Dunajski cesti in na trgu Mladinskih delovnih brigad, preteklo zimo pa je civilna družba najbolj nasprotovala sečnji na Rožniku. Ob tej so se pojavljali tudi očitki, da naj bi drevesa sekali le na enem področju, in to iz ekonomskih razlogov. Več o novi sečnji na Golovcu in njeni razporeditvi pojasni vodja Območne enote Ljubljana Zavoda za gozdove Slovenije Viktor Miklavčič.
OFF je pripravil Filip, pomagal je Matija.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj