Nasekani pod Rožnikom
Na območju gozda v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, skratka na Rožniku, od sredine decembra poteka stoletna sečnja dreves, kar je vzbudilo precej pozornosti med rednimi sprehajalci.
Oprostite, napačen film.
Ogorčeni sprehajalci so se, da bi na sečnjo opozorili, povezali z Mladimi za podnebno pravičnost, Protestivalom in Inštitutom za politike prostora in v včerajšnjem snežnem metežu pripravili protest.
Oprostite, napačen film.
Ampak kako je do sečnje sploh prišlo? O tej temi je na redni novinarski konferenci odgovarjal ljubljanski župan Zoran Janković.
No, na Gozdarskem inštitutu Slovenije se ne strinjajo. Nike Krajnc, vodja oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko.
Torej. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Ljubljana Viktor Miklavčič razloži okoliščine, ki so privedle do poseka.
Pomladitev gozda pa se ne dogaja vsako leto. Zadnjo je Rožnik doživel pred približno stoletjem.
Petina dreves, ki jih na Rožniku ni več, je bila posekana iz sanitarnih razlogov, ostalih osemdeset odstotkov pa je bilo zdravih. Na Zavodu za gozdove utemeljujejo, da gre za omenjeno pomladitev gozda.
A protestnikov, kot opozarja biolog Rudi Kraševec, ti argumenti ne prepričajo.
Do načina sečnje so kritični tudi na Zavodu za varstvo narave. Vodja območne enote Ljubljana Alja Grošelj pojasni, kako bi morala sečnja potekati po njihovem strokovnem mnenju.
Protestnike zaradi intenzivnosti pomlajevanja skrbi, da občino bolj kot socialne, izobraževalne in okoljske zanimajo ekonomske funkcije gozda.
Miklavčič te trditve zavrača in ponudi predloge, kako bi lahko Mestna občina Ljubljana, lastnica posekanega gozda, pomirila sprehajalce.
Po drugi strani pa se pojavljajo tudi vprašanja, kako bo sečnja starih dreves vplivala na vreme in podnebje v mestu. Na protestu je te pomisleke predstavil meteorolog Primož Ribarič.
Miklavčič z Zavoda za gozdove pravi, da sečnja ne bo imela večjega vpliva na mikroklimo.
Na koncu ostaja še vprašanje, kaj se bo s tem lesom zgodilo. Odgovor seveda najbolje pozna Zoran Janković.
Kje bodo les hranili in kaj natančno se bo z njim zgodilo – ali bo na primer končalo na dražbi –, nam z občine do zaključka redakcije niso odgovorili. Isto vprašanje smo postavili še Zavodu za gozdove.
Tako obsežne sečnje na tem območju naj ne bi bilo še kar nekaj časa. Protestniki so med drugim izpostavili težavo pomanjkljive komunikacije. Miklavčič nam je zagotovil, da bo Zavod za gozdove v prihodnosti ravnal drugače.
Ugotavljamo, da se vse strani v sporu strinjajo o ekološkem, biodiverzitetnem, skupnostnem in simbolnem pomenu in vlogi gozda, razlikujejo pa se predvsem v metodi ohranjanja gozda. Naravovarstveniki si prizadevajo za postopnejše in bolj strateško pomladitev, gozdarji pa so našli hitrejšo rešitev. Mi pa se sprašujemo, kam se bomo zatekli, če v deželo ponovno vkorakajo fašisti.
Oprostite, napačen film.
Po zasneženem Tivoliju sta gazila vajenec Tilen in Virant.
Dodaj komentar
Komentiraj