Notranji ministri držav članic Evropske unije so na izrednem zasedanju v Bruslju potrdili sveženj pomoči Grčiji v vrednosti 700 milijonov evrov za soočanje s povečanim prihodom migrantov iz Turčije. Sveženj pomoči je del šestih točk akcijskega načrta Evropske komisije, ki sledi paroli, da nezakonitih prehodov zunanje meje Evropske unije ne bodo tolerirali. Tako bodo na kopnem in na morju namestili sto dodatnih pripadnikov iz stalne sestave agencije za zunanje meje Frontex ter aktivirali dodatna plovila, vozila in podporo iz zraka. Frontex bo bdel tudi nad usklajevanjem vračanja migrantov, predvidena pa je tudi krepitev sodelovanja z zahodnobalkanskimi državami. Svoj lonček bo pristavila tudi Slovenija, ki bo, kot je dejal slovenski notranji minister, ki opravlja tekoče posle, Boštjan Poklukar, na grško-turško mejo napotila 35 policistov. Ti bodo s svojimi kolegi tako lahko delili bogate izkušnje nezakonitega zavračanja prošenj za azil.

Od omenjenih 700 milijonov evrov bo polovica sproščenih takoj, za preostanek pa bo Evropska komisija predlagala rebalans proračuna EU. Sredstva bodo med drugim namenjena za izboljšanje zmogljivosti sprejemanja migrantov ter zdravstvenih in varnostnih pregledov, v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito pa bo Grčija prejela zdravstveno opremo, šotore in odeje.

Poslanci v turinškem parlamentu so z 42 glasovi za in 23 proti - 20 jih je bilo vzdržanih - za novega ministrskega predsednika izvolili Boda Ramelowa iz Levice, ki je deželno vlado vodil že v zadnjem mandatu. Izvoljen je bil v tretjem krogu glasovanja, ko je v 90-članskem parlamentu potreboval navadno večino; to so mu poleg lastne stranke zagotovili še koalicijski partnerji socialdemokratov in Zelenih. V prvih dveh krogih se je za izvolitev potegoval še kandidat skrajno desničarske Alterantive za Nemčijo Björn Höcke, ki je nato umaknil kandidaturo. Levica, Zeleni, social- in krščanski demokrati so se sicer predhodno, še pred glasovanjem, dogovorili o predčasnih volitvah v turinški parlament, ki bodo potekale 25. aprila.

V Turingiji so v začetku februarja z odločilnimi glasovi Alternative za Nemčijo - dogodek je pomenil svojevrsten precedens v nemški politiki - za ministrskega predsednika izvolili člana liberalcev Thomasa Kemmericha, zaradi česar je ta pod pritiskom javnosti odstopil, dogajanje pa je imelo tudi širše posledice. Odstop s položaja predsednice krščanskih demokratov je namreč podala obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer, ki tako ni upravičila vloge naslednice kanclerke Angele Merkel.

Slovaška predsednica Zuzana Čaputova je Igorju Matoviču, predsedniku stranke Običajni ljudje in neodvisne osebnosti, poznane pod kratico OLANO, ki je zmagala na sobotnih parlamentarnih volitvah, podelila mandat za sestavo vlade. Matovič je napovedal, da si bo prizadeval za oblikovanje koalicije štirih strank - poleg OLANA bi v njej sodelovale še stranke Za ljudi, Mi smo družina ter Svoboda in solidarnost - katerih seštevek poslanskih mandatov znaša 95, s čimer bi imeli v 150-članskem parlamentu udobno večino. Zapletlo bi se lahko pri nepripravljenosti predsednika stranke Za ljudi Andreja Kiske za sodelovanje s stranko Mi smo družina Borisa Kollarja, program katere je osredinjen okoli evroskepticizma in nasprotovanja migracijam, vendar bi koalicija tudi brez Kollarjeve stranke imela zadostno absolutno večino. Roka za oblikovanje vlade slovaška ustava ne določa, mora pa predsednica v 30 dneh po objavi uradnih rezultatov sklicati konstitutivno sejo parlamenta.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je za nedeljo, 26. aprila, razpisal redne parlamentarne volitve, hkrati pa bodo potekale tudi lokalne in pokrajinske volitve. Volilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami bo tako trajala več kot 50 dni, s čimer bo v zgodovino vpisana kot ena najdaljših etap nagovarjanja ljudstva - če seveda Vučićevega mandata ne dojemamo kot vsakodnevno volilno kampanjo.

Indijske oblasti so v delu pokrajine Kašmir, ki je pod njihovim nadzorom, začasno umaknile prepoved dostopa do socialnih omrežij in omogočile popoln internetni dostop omejenemu številu uporabnikov, katerih aktivnost bo sledljiva. Dostop do interneta bo sicer še vedno omejen tudi prek mobilnega omrežja v obliki zastarele tehnologije 2G, ki bo na voljo le uporabnikom, ki imajo sklenjena naročniška razmerja in uporabnikom predplačniških SIM kartic, katerih pogoji so enaki naročniškim razmerjem. Ukrep bo v veljavi do 17. marca. Indijske oblasti so sicer že januarja dovolile dostop do tristo odobrenih spletnih strani, saj je vrhovno sodišče razsodilo, da je trajna prepoved dostopa do interneta nelegalna, po ocenah tamkajšnjega sektorja za trgovino in industrijo pa tudi draga: šestmesečni internetni mrk naj bi botroval izpadu 2,3 milijarde evrov dohodka in izgubi pol milijona zaposlitev.

u-507jbcš

Imamo ga! Prvi potrjeni primer novega koronavirusa v Sloveniji. Oziroma ne, imamu ju! Prva potrjena primera novega koronavirusa  v Sloveniji. Prvookuženi je v domovino pripotoval iz Maroka prek Italije v soboto, 29. februarja, še isti dan pa se je zaradi poškodbe zglasil na ljubljanski urgenci. Nacionali inštitut za javno zdravje zato vse, ki so bili 29. februarja med 20. in 21.30 uro na omenjeni urgenci, da pokličejo na ...

Teoretiki zarote so naposled le imeli prav. Šarčev režim je z objavo prvih potrjenih primerov novega koronavirusa počakal na novega mandatarja Janeza Janšo.