Novi predsednik Republike Ciper je postal nekdanji zunanji minister Nikos Hristodulides. V včerajšnjem drugem krogu predsedniških volitev je s skoraj 52 odstotki prejetih glasov premagal diplomata Andreasa Mavrojianisa. Hristodulides je na volitvah nastopil kot neodvisni kandidat, pred volitvami je izstopil iz Demokratičnega zbora, vodilne konservativne stranke. Ta je imela na volitvah svojega kandidata, ki pa je izpadel v prvem krogu. Kot neodvisni kandidat je nastopil tudi Mavrojianis, ki ga je podprla Progresivna stranka delavskega ljudstva. Novoizvoljeni predsednik bo prevzel izvršilno oblast, saj ima Ciper predsedniški sistem. Republika Ciper je edina mednarodno priznana država na otoku. Oblast na severnem Cipru ima od sedemdesetih let prejšnjega stoletja Turška republika Severni Ciper, ki jo priznava Turčija. 

Belgijskega evroposlanca Marca Tarabello je državni tožilec obtožil korupcije in pranja denarja v aferi Katargate. Na prošnjo organov pregona je Evropski parlament pred tem izglasoval odvzem imunitete, ki je preprečevala pregon Tarabelle. Tarabella je na zaslišanju čez vikend zatrdil, da je nedolžen in da vse obtožbe temeljijo na trditvah nekdanjega evroposlanca Antonia Panzerija. Ta se je namreč že pogodil in obljubil organom pregona sodelovanje v preiskavi. Kot trdi Panzeri, je Tarabelli plačal med 120 in 140 tisoč evrov. Na zahtevo belgijskih organov so v Italiji v noči na soboto pridržali tudi italijanskega evroposlanca Andreo Cozzolina. Lanskega decembra se je začela preiskava več zaposlenih v organih Evropske unije, po sumih preiskovalcev sta jih namreč podkupovala Katar in Maroko. Aretirali so štiri osumljence, med njimi je bila tudi nekdanja podpredsednica Evropskega parlamenta Eva Kaili. 

Na ponovljenih volitvah v Berlinu je slavila Krščansko-demokratska unija, krajše CDU. Stranka je prejela več kot 28 odstotkov glasov. Socialdemokrati, ki na zvezni ravni vodijo vlado, so prejeli 18 in pol odstotka glasov, kar je najslabši rezultat stranke v Berlinu po drugi svetovni vojni. Drugo mesto si s socialdemokrati delijo Zeleni. Županski kandidat CDU-ja Kai Wegner je po zmagi dejal, da si želi sestaviti koalicijo bodisi s socialdemokrati bodisi z Zelenimi. Vladno večino v Berlinu, ki ima status zveznega mesta, je do zdaj s socialdemokrati in Zelenimi tvorila Levica. Kljub porazu imajo tri stranke tudi po volitvah dovolj poslancev za ohranitev večine. V Berlinu so morali volitve ponoviti, ker je ustavno sodišče zaradi nepravilnosti razveljavilo volitve s septembra 2021. Tedaj je na več voliščih zmanjkalo glasovnic ali pa so imela na voljo glasovnice za napačna volilna okrožja. Več o berlinskih volitvah v OFFsajdu ob petih. 

V Madridu je potekal množični protest zdravstvenih delavcev. Ti so se zbrali v podporo javnemu zdravstvu, saj je desna regionalna vlada na primarni ravni napovedala varčevanje. Protest je organiziralo več kot sedemdeset različnih nevladnih organizacij in civilnih združenj. Protest sta podprla tudi največja španska sindikata. Več kot dvesto tisoč protestnikov je zahtevalo odstop predsednice regionalne vlade Isabel Díaz Ayuso, saj naj bi želela zdravstvo privatizirati. Ayuso je načrte o privatizaciji zanikala.

Odbor izraelskega parlamenta je kljub nasprotovanju ljudstva in predsednika države potrdil prvi del pravosodne reforme. Po reformi temeljnih zakonov Izraela bo vrhovno sodišče zakone lahko opredelilo kot protiustavne zgolj, če se bo s tem strinjalo vseh petnajst vrhovnih sodnikov. V primeru, da bo proti sklepu o neustavnosti že en vrhovni sodnik, bo lahko parlament z navadno večino 61 glasov razveljavil odločitev o neustavnosti zakona. V sredo ali prihodnji ponedeljek bodo o reformi razpravljali na plenarnem zasedanju parlamenta. Vlada Benjamina Netanjahuja želi spremeniti še drug temeljni zakon, in sicer tako, da vrhovno sodišče ne bo več moglo preprečiti imenovanja vladnih ministrov. Izraelski predsednik Isaac Herzog je včeraj pozval k zadržanju reforme, preden bi o njej dosegli širši politični kompromis, a ga vladna večina ni upoštevala. V Jeruzalemu se je medtem zbralo več kot 70 tisoč ljudi, ki nasprotujejo pravosodnim reformam. V protest proti reformam so s stavko začeli zdravstveni delavci in zaposleni v tehnološki industriji.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve trdi, da so baloni Združenih držav Amerike lani več kot desetkrat preleteli kitajski zračni prostor. Američani to zanikajo. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je dejal, da morajo Združene države opraviti nekaj samorefleksije, ne zgolj obtoževati Kitajske. Američani so v preteklem tednu sestrelili štiri leteče predmete nad lastnim ozemljem, od katerih naj bi bil prvi kitajski vremenski balon. 

Upravno sodišče je zavrnilo tožbo nekdanjega viceguvernerja Banke Slovenije Marka Bošnjaka. S tem je sodišče potrdilo ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije, da je Bošnjak kršil Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Nekdanjemu delodajalcu namreč ni želel razkriti listin oziroma omogočiti preverjanja izvirnosti listin v zvezi z oddajanjem premoženja v najem. Komisija je postopek zoper Bošnjaka začela leta 2019, ta pa je v odgovor sprožil upravni spor. Upravno sodišče je sklepe komisije v celoti opredelilo kot pravnomočne. 

Kandidat za notranjega ministra Boštjan Poklukar je na predstavitvi pred parlamentarnim odborom za notranje zadeve dejal, da ostaja zavezan odstranitvi ograje in žice na slovenski južni meji.

Izjava

Do kdaj naj bi bila odstranjena ograja, Poklukar ni pojasnil. Ministrstvo za notranje zadeve je konec januarja sicer po javnem naročilu za odstranjevanje ograje izbralo podjetje Minis. Vrednost del je ocenjena na sedem milijonov evrov, razporejenih čez štiri leta. Kandidat za ministra je pred parlamentarnim odborom napovedal tudi upravne spremembe Urada za oskrbo in integracijo migrantov.

Izjava

OFF je pripravila vajenka Neva, mentoriral je Martin.

Vir fotografije: modificirano po fotografiji ciprskega ministrstva za zunanje zadeve, Flickr