Ameriška zvezna država Teksas je izbruh novega koronavirusa izkoristila za prepoved splava. Guverner zvezne države Gregg Abbott, ki mu je v času epidemije uspelo poslovalnice z orožjem razglasiti za nujno potrebno trgovsko dejavnost, je obenem v času izbruha virusa dosegel prepoved abortivnih storitev, češ da gre za nenujne zdravstvene posege. Kljub temu da Abbott do konca marca ni omenjal prepovedi splava, si je namesto njega roke umazal njegov strankarski kolega, pravosodni minister Teksasa Ken Paxton. Čeprav so klinike, ki izvajajo splav, vložile tožbo, ki ji je prvostopenjsko sodišče pritrdilo, je v torek tričlanski senat zveznega prizivnega sodišča Abbottovo prepoved dovolil, dokler se sodni proces nadaljuje. Enak predlog o začasni prepovedi splava, pa so v ponedeljek sprejeli v zvezni državi Oklahoma. Teksas sporoča: raje s puško kot s tabletko.

Pandemija in z njo karantena pa ni poskrbela za več časa le pri človeški vrsti. Samoizolacija je bila plodovita in uspešna za prebivalca hongkonškega živalskega vrta, pandi Ying Ying in Le Le. Srečnika sta v karanteni desetletje suše končno nadoknadila z uspešno oploditvijo, ki pa zagotovo ne bo abortirana.

Sodišče v Ekvadorju je nekdanjemu predsedniku Rafaelu Correi zaradi obtožb o korupciji izreklo 8-letno zaporno kazen in 25-letno prepoved političnega udejstvovanja. Sodba, ki jo je Correa označil za politično motivirano, mu tako preprečuje kandidirati na naslednjih volitvah, zapor pa mu ne grozi, saj trenutno živi v Belgiji. Nakazuje pa prihodnost njegovim nekdanjim tovarišem, ki so v ekvadorskih zaporih in se soočajo s podobnimi obtožbami. Correa je bil predsednik med letoma 2007 in 2017. V tem času mu je uspelo zmanjšati revščino in neenakost ter zvišati minimalno plačo. Leta 2017 ga je nasledil Lenin Moreno, ki je kljub sprva socialistični podobi kmalu zamenjal svoje perje in se zatekel k neoliberalnim politikam. Correa je zapustil državo, ko pa je Ekvador za njim izdal mednarodno tiralico, jo je Interpol zavrnil, meneč, da gre za očiten politični pregon.

V kitajskem Vuhanu, kjer se je prvič pojavil novi koronavirus, se je končala 76-dnevna prepoved potovanja. Kljub temu so tamkajšnje šole še vedno zaprte, oblasti pa prebivalce pozivajo, naj ne potujejo, če to ni nujno. Prebivalci, ki želijo iz 11-milijonskega Vuhana potovati v Peking, morajo sicer skozi dve fazi testiranja na novi koronavirus, druga mesta pa od njih zahtevajo 14-dnevno karanteno. Prav tako morajo imeti na svojih telefonih naloženo aplikacijo, ki omogoča vladi sledenje njihovemu gibanju.

V Afganistanu so talibi odpoklicali svoje predstavnike iz Kabula, kjer so potekala pogajanja z vlado o premirju. Kot razlog za prekinitev pogajanj so navedli zavlačevanje pri izmenjavi ujetnikov. Po sporazumu, ki so ga februarja sklenile Združene države Amerike s talibi, bi morala afganistanska vlada izpustiti okoli 5000 talibskih ujetnikov v zameno za 1000 svojih ujetnikov. A prejšnji teden je vlada naznanila, da bo kot prvi korak izpustila le okoli sto ujetnikov, ki so posebej bolni ali stari nad 50 let. Talibi so nasprotno zahtevali najprej izpustitev visokih poveljnikov. Izmenjava ujetnikov naj bi po načrtih iz talibsko-ameriškega sporazuma predhajala začetkom mirovnih pogovorov med talibi in afganistansko vlado, po katerih bi se ZDA po dvajsetih letih okupacije predvidoma dokončno umaknile iz države. 

Sodišče Evropske unije je ukazalo Poljski, naj razpusti disciplinsko zbornico vrhovnega sodišča, saj ta po mnenju sodišča v Luksemburgu dopušča preveč možnosti političnega vpliva na sodnike. Delovanje zbornice je tako zamrznjeno, dokler evropsko sodišče ne odloči drugače. Tožbo je na sodišče vložila Evropska komisija, ki meni, da zbornica vladi omogoča preiskovanje in sankcioniranje sodnikov zaradi njihovih razsodb. 

Španska vlada se je odzvala na upad sezonske delovne sile v poljedelstvu, ki je posledica epidemije novega koronavirusa. Tako je dovolila, da brezposelni opravljajo sezonsko delo za plačilo, ne da bi to vplivalo na njihovo prejemanje dodatka za brezposelnost. Prav tako je migrantom podaljšala dovoljenja za delo. Ne veljajo pa ta določila za delavce na čakanju, ki prejemajo izredno državno pomoč. Ukrepi bodo v veljavi do 30. junija in naj bi predvidoma zagotovili okoli 80 tisoč novih delavcev. Od 16 tisoč delavcev iz Maroka, ki naj bi po dogovoru med državama prišli na sezonsko delo v Španijo, jih je zaradi epidemije prispela manj kot polovica. Španska kmetijska proizvodnja je sicer v veliki meri odvisna od afriške delovne sile, znaten del te pa dela na črno.

Slovenska vlada, kot kaže, ni edina, ki se je ujela v prevare z dostavljanjem zaščitnih mask. Nemška zvezna država Severno Porenje-Vestfalija je pri azijskem podjetju naročila 10 milijonov zaščitnih mask in zanje plačala slabih 15 milijonov evrov. Ko se je izkazalo, da kupljene maske ne obstajajo, je distribucijsko podjetje državi sicer vrnilo dobrih 12 milijonov, a 2,5 milijona evrov je pred tem že plačalo podjetju kot predplačilo. Dobrih 50 tovornjakov, ki so na Nizozemskem čakali na pošiljko, pa je odšlo praznih rok.

Znanstvena redakcija sporoča: Poleti leta 2003 smo na svetu uspešno zajezili epidemijo prvega sarsa, a ta je bil v ključnih točkah drugačen od trenutne zdravstvene grožnje. Sars 1.0 [ena pika nič] se je tako vezal predvsem na receptorje v pljučih, okuženi pa so hitro v razvoju bolezni pokazali težje znake bolezni in so bili najbolj kužni v drugem tednu bolezni, kar je otežilo širjenje virusa. Tako je bilo njegov izbruh veliko lažje ustaviti, kar pa – kot vsak dan znova ugotavljamo – ni tako pri tem sarsu. 

Nemška raziskovalna skupina v reviji Nature poroča, da v krvi in v urinu virusnih delcev SARS-CoV-2 niso odkrili. V blatu je bil virusni genski material prisoten, a virusa niso uspeli gojiti v kulturah, kar pomeni, da v blatu niso bili prisotni virusni delci, ki bi bili sposobni povzročiti bolezen. Analiza brisov nosno-žrelnega prostora in žrela ter izmečka oziroma izkašljane snovi iz dihal pa je pokazala, da se virus ne deli zgolj v spodnjih delih dihalnega sistema, torej globoko v pljučih, kot pri prvem sarsu, pač pa tudi v zgornji dihalni poti. Pri tem je bila koncentracija novega koronavirusa v brisih nosno-žrelnega prostora in žrela na vrhu izločanja kar 1000-krat večja v primerjavi s prvim sarsom. SARS-CoV-2 se torej uspešno veže že na celice povrhnjice žrela in se tam tudi množi. Ravno zato se uspešno širi med populacijo, v kateri okuženi še ne kažejo težjih simptomov, kot sta suh kašelj in oteženo dihanje.

Novice iz Slovenije

S 66-imi glasovi za in 8-imi proti so poslanci podprli predlog novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi. S tem vlada ureja postopek ravnanja državnega zbora v tistih primerih, ko bi bil referendum na določen zakon, glede na ustavno določene razloge, nedopusten. Predlog po novem določa, da lahko državni zbor vnaprej sprejme sklep, da določen zakon ne more iti na referendum, še preden bi bila pobuda za slednjega sploh vložena. Vlada želi s tem postopkom pospešiti sprejemanje novih protikoronskih zakonov. Za novelo so glasovali poslanci koalicijskih strank, zraven pa so svoje glasove primaknili tudi poslanci opozicijske SD in SNS. Proti noveli zakona je bila le Levica, saj se v poslanski skupini vzpostavljajo dvomi o dobrohotnosti sprejetih ukrepov. V LMŠ-ju pa so se glasovanja vzdržali.

Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij oziroma CNVOS je sporočil, da urad vlade za komuniciranje oziroma UKOM izbranim izvajalcem na razpisu za leto 2020 pošilja anekse k pogodbam, s katerimi bi prostovoljno razdrli pogodbo. Več pove Goran Forbici, direktor CNVOS:

Izjava

OFF sta s pomočjo Znanstvene redakcije pripravili vajenka Magdalena in Zala.