Teden po atentatu na Ismaila Hanijo, političnega vodjo Hamasa, je palestinsko gibanje za novega vodjo imenovalo Jahjo Sinvarja. Sinvar je bil po trditvah Izraela eden od organizatorjev napada sedmega oktobra lani, ki ga Izrael izrablja kot izgovor za genocid nad Palestinci, in je na samem vrhu sionistične liste za odstrel. Zaradi obtožbe o umoru dveh izraelskih vojakov ga je konec osemdesetih Izrael obsodil na štiri doživljenjske zaporne kazni, a so ga po 23 letih leta 2011 izpustili v izmenjavi zapornikov. Po izpustitvi je leta 2017 Hanijo, ki je bil izvoljen za političnega vodjo organizacije, nadomestil kot vodja Hamasa v Gazi. Med svojim delovanjem v Hamasu si je zaradi vodilne vloge v odporu prislužil tudi zavidljivi naslov globalnega terorista s strani ameriških oblasti, najvišjo čast, ki jo lahko prejme borec za svobodo. Za razliko od svojega predhodnika pa se javno ne izpostavlja in je njegova lokacija Izraelu povsem neznana. Naj tako tudi ostane, inshallah.

Bangladeški predsednik Mohamed Šahabudin je ekonomista in nobelovega nagrajenca Muhamada Junusa imenoval za predsednika začasne vlade. Šahabudin je začasnega premirja imenoval dan potem, ko je po odstopu in pobegu dolgoletne premierke Šejk Hasine v Indijo razpustil parlament. Junus uživa podporo študentskih protestnikov, ki so ga tudi predlagali za premiera prehodne vlade. Imenovan je bil po včerajšnjem sestanku Šahabudina s predstavniki protestnikov, vojske, gospodarstva in civilne družbe, ostali člani njegovega kabineta pa še niso znani. Junus je že dolgo nasprotnik Šejk Hasine in je njen odstop označil za bangladeški »drugi dan osvoboditve«. Nobelovo nagrado za mir je prejel leta 2006 za sistem mikrokreditov. Svojo banko je začel na osnovi nizkih kreditov za majhna podjetja in revnejše posameznike, ki ne izpolnjujejo pogojev za običajne kredite. Zaradi uspeha sistema pri zmanjševanju revščine v Bangladešu se je ta razširil tudi v druge države po svetu. Zveni kot edini dober kapitalist, a je bangladeška vlada pod vodstvom Hasine proti Junusu odprla preiskavo zaradi obtožbe, da je posojila izterjeval s silo, predvsem od revnih žensk na podeželju. Kasneje je bil zaradi obtožb utaje davkov večkrat na zatožni klopi, a nikoli obsojen.

Kamala Harris, aktualna ameriška podpredsednica, demokratska kandidatka za novembrske predsedniške volitve in pogibel črnskih mater, je guvernerja zvezne države Minnesota Tima Walza imenovala za svojega podpredsedniškega kandidata. Walz je v  politiko profesionalno vstopil leta 2007, ko je prišel v predstavniški dom kongresa, kjer je ostal do leta 2019, ko je postal guverner Minnesote. Je zgleden liberalec, saj podpira dostop do umetne prekinitve nosečnosti, legalizacijo kanabisa, pravice skupnosti LGBTQ+ in strožjo regulacijo strelnega orožja. Kar se tiče genocida v Gazi, se zmerno nagiba v smeri prekinitve ognja, a seveda kot vsi demokrati ne nasprotuje Izraelu.

Južnoafriška vlada je napovedala sprejem sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, imenovanega National Health Insurance, krajše NHI, ki bo spodkopal trenutno tiranijo zasebnih zavarovalnic. Predsednik države Cyril Ramaphosa ga je podpisal tik pred volitvami maja, na katerih je njegov Afriški narodni kongres izgubil parlamentarno večino, zato je bila usoda projekta do zdaj negotova. Kljub temu da je nasprotovanje moč slišati tudi v vladnih vrstah, so največji nasprotniki kakopak zavarovalnice, ki bodo zaradi sistema ob velik del dobička. Med implementacijo novega sistema bo vlada postopoma omejila vpliv zasebnih zdravstvenih zavarovanj in ustanovila državni sklad, iz katerega se bodo financirale storitve v okviru NHI-ja. Podporniki sistema prihajajo predvsem iz vrst večinske črnske populacije Južne Afrike, ki še vedno ni dosegla enakopravnosti z belsko manjšino. Po njihovem mnenju bo NHI zmanjšal neenakopravnost, saj zavarovalnice z neenakim dostopom do dragih zavarovanj še vedno prakticirajo apartheid.

Tajsko ustavno sodišče je uradno prepovedalo stranko Premik naprej, ki je na lanskih parlamentarnih volitvah zmagala z obljubo o ukinitvi dela ustave, ki prepoveduje kritiziranje kraljeve družine. Nekdanjemu vodji stranke Piti Limdžaronratu in ostalim vodilnim članom stranke je sodišče za deset let prepovedalo politično udejstvovanje, medtem ko imajo drugi člani 60 dni, da se pridružijo drugi stranki ali ustanovijo novo. Čeprav je stranka zmagala na volitvah, ji je uveljavljena konservativna elita onemogočila sestavo vlade, saj Premik naprej obtožuje spodkopavanja kraljeve oblasti. Pred pol leta je ustavno sodišče že doseglo, da so obljubljeno spremembo ustave umaknili iz programa stranke, a je volilna komisija pritisnila na sodišče, naj kar prepove stranko. Kot to delajo prave demokracije. Kot vsaka prava demokracija ima Tajska senat, katerega člane nastavlja vojska, ki se ji je Premik naprej prav tako zameril. Med volilno kampanjo so namreč obljubljali tudi reformo vojske.

Balkan se buni. Na izviru reke Une na Hrvaškem je potekal peti protest proti izgradnji mini hidroelektrarne v neposredni bližini izvira. Državni inšpektorat je potrdil nepravilnosti v gradbeni dokumentaciji, a so napovedali, da bodo ukaz za ustavitev del izdali šele po koncu preiskave. Protestniki so medtem že na prejšnjih protestih napovedali, da ne bodo odnehali, dokler gradnja ne bo dokončno ustavljena. Izvir reke Une je kot hidrološki spomenik zaščiten že več kot 50 let, zadnjih nekaj let pa je tudi del projekta Natura 2000. 

Na dan rudarjev so protestirali tudi srbski rudarji premoga v mestu Lazarevac blizu Beograda, ki delajo v rudarskem bazenu Kolubara. Protestirali so zaradi blokade sindikalnega dela, ki jo izvaja koncern, ki upravlja z rudarskim bazenom. Zaradi blokade sindikalnih računov poškodovani in stavkajoči delavci ne morejo dostopati do solidarnostnih sredstev sindikata, delovanje sindikata pa je omejeno tudi, ker upravitelj ne razpiše sindikalnih volitev. Rudarske operacije na Kolubari so med delavci v zadnjih letih povzročile že več nesreč. Rudarji so napovedali, da bodo, če njihove zahteve ne bodo izpolnjene, protestirali tudi prvega septembra. Generalni direktor Elektroindustrije Srbije Dušan Živković trdi, da so z rudarji že dosegli dogovor za kolektivno pogodbo, ki bi razrešila težave, a rudarji tega še niso potrdili.

Zaradi kemično onesnažene pitne vode v vodarni Močila je občina Kanal ob Soči sklicala izredno sejo, na kateri so sklenili, da se bo nadalje pitna voda za prizadeta naselja zagotavljala iz vodnega vira Mrzlek. S tem bo preskrba s pitno vodo za naselji Močila in Gorenje Polje povsem ločena od vodarne Močila, poleg tega pa bodo za celo občino preskrbo s pitno vodo ločili od preskrbe za industrijsko cono Anhovo. Preskrbo s pitno vodo za industrijsko cono bo občina še uredila. Do onesnaženja vode je prišlo pri garancijskem popravilu v vodarni, o katerem občina sicer ni bila obveščena, a upravljalec vodarne trdi, da protokola obveščanja z občino nimajo. Kaj se je zgodilo, bolj podrobno pove župan občine Kanal ob Soči, Miha Stegel.

Izjava 

Onesnaženje se je pojavilo 26. julija, seja občine, na kateri so reševali situacijo, pa je bila šele včeraj. Stegel pove več o tem, kako je občina postopala v vmesnem času.

Izjava