Vlada Šrilanke je zaradi izgredov, usmerjenih proti muslimanski manjšini, do preklica razglasila policijsko uro po celotni državi. Med izgredi, v katerih je bil ubit en muslimanski moški, so bile razdejane trgovine in obrtne delavnice v lasti muslimanov, napadenih pa je bilo tudi več mošej. Poleg vzpostavitve policijske ure je vlada blokirala nekatere internetne strani in socialna omrežja, med drugim Snapchat, Instagram in Youtube. Po navedbah policije naj bi prav objave na socialnih omrežjih, v prvi vrsti na Facebooku, sprožile zadnje protimuslimanske izgrede, ki se sicer sporadično dogajajo v državi vse od velikonočnih terorističnih napadov na hotele in krščanske cerkve. Muslimani v večinsko budistični Šrilanki predstavljajo 10 odstotkov prebivalstva.

Pakistan se je z Mednarodnim denarnim skladom dogovoril za posojilo v vsoti 5,4 milijarde evrov. Denar bo Pakistan prejemal v naslednjih treh letih, v enakem obdobju pa bo  država dobila še približno dve milijardi evrov od Svetovne banke in Azijske razvojne banke. O pomoči iz Mednarodnega denarnega sklada se je dogovarjala že prejšnja vlada, ki jo je vodila Muslimanska liga, novi premier Imran Kan pa se je dolgo upiral morebitnem posojilu. Pogoji bodo namreč močno omejili njegove možnosti, da izpolni predvolilne obljube o povečanju pomoči za najrevnejše prebivalce.

Kitajska je napovedala uvedbo višjih uvoznih carin na različne ameriške izdelke, katerih vrednost je bila lani 54 milijard evrov. Stopnja obdavčitve bo različna, med pet in 25 odstotkov. Po najvišji stopnji bodo obdavčeni nekateri kmetijski izdelki, petrokemikalije in utekočinjeni zemeljski plin, za katerega je Washington upal, da bo postal eden največjih ameriških izvoznih produktov. To je odgovor Kitajske na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je prejšnji petek dvignil ameriške carine za približno 180 milijard evrov kitajskih izdelkov z 10 na 25 odstotkov. Trump je napovedal dodatnih 12 milijard evrov pomoči za ameriške kmete, ki jih bodo prizadele carine, Kitajski pa napovedal povračilne ukrepe. Ameriška stran pripravlja uvedbo 25-odstotnih carin še na skupno 270 milijard evrov vredne kitajske produkte. To bi pomenilo, da bi bile uvedene carine na skoraj ves ameriški uvoz iz Kitajske. Tudi Kitajska je že uvedla carine na skoraj ves uvoz Amerike, a je tok blaga v tej smeri precej manjši. ZDA uvozijo okoli 500 milijard evrov kitajskih produktov, Kitajska iz ZDA pa zgolj 100 milijard.

ZDA stopnjujejo tudi svoj spor z Iranom, ki ga obtožujejo, da je napadel štiri tankerje, ki so bili v nedeljo in ponedeljek poškodovani v Hormuški ožini. Poškodovane so bile ladje iz Združenih arabskih emiratov ter en norveški in dva saudijska tankerja. Incidenti so se zgodili v bližini obale Združenih arabskih emiratov, v njih pa ni bil nihče poškodovan, prav tako ni prišlo do izliva nafte. Iran je zanikal odgovornost in ponudil, da sodeluje v preiskavi.

Ostajamo na Bližnjem vzhodu. Jemenska vlada in hutujski uporniki so v Jordaniji začeli nove pogovore po premirju v Jemnu. Glavna točka pogovorov bo delitev prihodkov iz treh pristanišč v največjem jemenskem obalnem mestu, Hudejdi. Hutujski uporniki so se, kot je bilo dogovorjeno na prejšnjih pogajanjih v Stockholmu,  umaknili iz Hudejde, ki je glavna vstopna točka za uvoz hrane in drugega blaga v Jemnu. Dva poskusa Saudove Arabije, da bi blokirala pristanišča, sta v državi povzročila vsesplošno lakoto.

Porota v Kaliforniji je v procesu proti podjetju Monsanto, paru, ki trdi, da jima je kemikalija  za zatiranje plevela RoundUp povzročila raka, dodelila 1,8 milijarde evrov odškodnin. Gre za drugi primer, v katerem je bil ta Monsantov izdelek spoznan za odgovornega pri nastanku raka, na ameriških sodiščih pa je trenutno v postopku kar trinajst tisoč podobnih sodb. Sodnik bo sicer najverjetneje močno znižal kazen. Monsanto svojemu novemu lastniku, nemškemu Bayerju sicer v zadnjem času povzroča precej preglavic. V petek so francoske oblasti odprle preiskavo zaradi domnevnega vohunjenja za novinarji in zakonodajalci. Včeraj so v Bayerju priznali, da je imel Monsanto izbrane datoteke o okoli dvesto vplivnih ljudeh v Franciji, med njimi politiki in novinarji, po katerih so poskušali vplivati na politiko glede pesticidov. Povedali so tudi, da je Monsanto podobno delal tudi v drugih evropskih državah.

Minister za upravo Rudi Medved je koaliciji predlagal možnosti za preoblikovanje volilnih okrajev in predloge za spremembo volilne zakonodaje. Po razsodbi Ustavnega sodišča namreč zakon o volitvah v državni zbor ni skladen z ustavo. Glavni problem so precej velike razlike med številom volilnih upravičencev v posameznem volilnem okraju. Manjši okraji imajo namreč kar štirikrat manj volivcev kot največji. Ministrstvo za upravo je na primeru volilnih okrajev Ljubljana Center in Ptuj pripravilo predlog, kako bi bili videti novi okraji. Ti bi imeli po približno 19 tisoč volilnih upravičencev, z odstopanjem do te številke v vrednosti do 10 odstotkov.  Po predlaganem sistemu bi morali meje okrajev vsakih pet ali deset let prilagajati demografskim trendom.

Za vlado je prednost spremljanja okrajev v tem, da je za to v parlamentu potrebna zgolj navadna večina 46 glasov. Odločitvi ustavnega sodišča je možno zadostiti tudi z ukinitvijo okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu. Približno takšen je volilni sistem na volitvah v evropski parlament. Za to bi bila v parlamentu potrebna dvotretjinska večina 60 glasov. Ukinitev volilnih okrajev podpirajo tako v koalicijskih LMŠ, SMC, SAB in Levici kot tudi v opozicijskih SNS in NSi, a se ne strinjajo glede vpliva, ki naj ga ima prednostni glas. V koalicijskih strankah zagovarjajo šibkejši prednostni glas, SNS in NSi pa želijo čim močnejši prednostni glas. Prav tako ostaja vprašanje ustavnosti relativnega prednostnega glasu. Skupina pravnikov, ki je izdelala mnenje za predsednika republike, ki koordinira pogajanja, namreč meni, da mora biti prednostni glas absoluten. To pomeni, da bi bil izvoljen tisti, ki dobi največ prednostnih glasov.