Turška policija je preprečila kongres Stranke nacionalističnega gibanja in tako na čelu obdržala Devleta Bahcelija. S tem je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan obdržal podporo nacionalistov, ki jo potrebuje za načrtovano spremembo ustave, s katero želi uvesti predsedniški sistem. Opozicija znotraj stranke, ki si je na kongresu obetala zamenjavo vodstva, namreč za razliko od Bahcelija spremembi ustave nasprotuje. Organizatorji so sicer zbrali dovolj podpisov za izvedbo kongresa, ki pa jo je v sredo prepovedalo pritožbeno sodišče. Disidenti nacionalistične stranke so to potezo sodišča označili kot puč izvršilne oblasti nad zakonodajno.

Statistika grških oblasti razkriva, da je število beguncev, ki so bili v skladu z dogovorom med Brusljem in Ankaro vrnjeni iz Grčije v Turčijo, bistveno nižje od pričakovanj. V Turčijo je bilo vrnjenih manj kot 400 beguncev, kar je manj kot pet odstotkov tistih, ki so od sprejetja sporazuma prispeli na grške otoke v Egejskem morju. Poleg tega je Grčija podelila azil veliko več beguncem, kot je bilo predvideno. Grška azilna zakonodaja Turčije ne prepoznava kot varne države. V nasprotju z namerami evropskih držav Grčija prošnje za azil obravnava po posameznih primerih. Bruselj pritiska na grške oblasti, naj začnejo vračati več beguncev. S tem želijo preprečiti, da bi se poleti spet povečal pritok beguncev na grške otoke.

Norveški pokojninski sklad bo tožil nemškega avtomobilskega proizvajalca Volkswagen zaradi škandala s prirejanjem testa izpustov zdravju škodljivih emisij v avtomobilih z dizelskimi motorji. Sklad, v katerega se stekajo norveški naftni prihodki, je največji investicijski sklad na svetu. Upravlja z več kot 900 milijardami evrov in je eden največjih deležnikov v Volkswagnu. V tožbi bodo zahtevali izplačilo škode, ki jo je zaradi škandala utrpela njihova investicija nemškem koncernu.

V južno Azijo. V nepalski prestolnici Katmandu že drugi dan potekajo protesti proti novi ustavi, ki je bila sprejeta konec lanskega leta. Ustavi nasprotujejo marginalizirane družbene skupine, predvsem Madhesiji z juga države. Protesti, ki so med septembrom in februarjem zahtevali več kot 50 življenj, so potekali ob meji z Indijo, tokrat pa so se preselili v prestolnico. Madhesiji so etnična skupina, ki je bila zgodovinsko podrejena diskriminaciji, praksa zasužnjevanja Madhesijev za kmetijsko delo pa je bila odpravljena šele leta 2000. V novi ustavi zahtevajo večjo lokalno avtonomijo in nasprotujejo predvideni razmejiti zveznih držav, ki bi razkosala območje, ki ga poseljujejo.

Indija in Mauritius sta amandmirali pogodbo o preprečevanju dvojnega obdavčevanja. Ta je bila sklenjena leta 1983 in je določala, da kapitalske prihodke, ki jih podjetja iz Mauritiusa ustvarijo v Indiji, obdavči Mauritius. Ta pa je na tovrstne prihodke uvedel ničodstotno davčno stopnjo. Ta ugodnost je privedla do situacije, v kateri iz otoške države v indijskem oceanu z 1,2 milijona prebivalci prihaja skoraj 30 odstotkov tujih investicij v Indijo. Ugoden davčni režim izkoriščajo tudi bogati Indijci, ki svoje investicije v lastni državi kanalizirajo preko Mauritiusa in se s tem izognejo plačilu davkov. Po amandmirani pogodbi bo kapitalske dohodke obdavčevala Indija, in sicer do leta 2019 s pol nižjo davčno stopnjo, kot velja za indijska podjetja, od leta 2019 naprej pa s polno davčno stopnjo.

V Zvezi svobodnih sindikatov so se odzvali na odločitev ustavnega sodišča, ki je razsodilo, da pokojninski zakon glede pogojev pokojninske dobe brez dokupa ni neustaven. Zakon zadeva približno 24 tisoč ljudi, ki so si po prenehanju delovnega razmerja sami delno ali v celoti plačevali pokojninsko dobo. Kakšne so posledice nove ureditve, pojasnjuje Ladislav Rožič iz Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki je tudi predlagal zakon v ustavno presojo:

Izjava

Delavci, ki so vplačevali prispevke, so bili prepričani, da bo višina prispevkov vplivala na višino njihovih pokojnin in na njihovo delovno dobo. Najbolj sporno je ravno to, da nov zakon ureja prispevke za nazaj. O tem, kakšni bodo nadaljnji koraki sindikatov, ponovno Rožič:

Izjava

Ponovno pa se temperatura dviguje tudi v Termoelektrarni Šoštanj. Približno polovica od 360 zaposlenih je minuli teden  dobila od uprave v podpis nove pogodbe o zaposlitvi, ki bi jih morali podpisati do danes, a so to zavrnili. Te jih razporejajo na slabše plačana delovna mesta, zaradi česar bi se plača nekaterih prepolovila. Direktor elektrarne je že prejšnji mesec članom sveta delavcev predstavil seznam 118 presežnih delavcev, kar je bil tudi vzrok stavke, ki je v elektrogospodarstvu potekala prejšnji mesec. Tudi sedaj v sindikatu napovedujejo stavko, ki pa naj bi bila bistveno ostrejša.

OFF sta pripravila Gal in praktikant Janže.