OFF obiskov in sojenj

OFF obiskov in sojenj

Aktualno-politična novica
28. 1. 2014 - 14.00
 / OFF

V Mehiki so aretirali Dionisia Plancarta, voditelja kartela Vitezi templarji. Kartel ima močno prisotnost v zvezni državi Michoacan, kjer nadzoruje kmete in druge prebivalce te revne agrikulturne regije. Na območju so sicer prisotni trije akterji, ki na različne načine vplivajo na lokalno prebivalstvo. Vitezom templarjem se po robu želi postaviti vojska, poleg tega pa so prisotne še samoorganizirane obrambne skupine, ki so na lastno pest pregnale pripadnike kartelov iz številnih mest. Njihovih dejavnosti se zaveda tudi vlada, ki je sedaj sklenila sporazum, da se te samoobrambne sile v delovanju pridružijo lokalnim policijskim in vojaškim skupinam. Aretacija Plancarta in povezovanje sil v boju proti kartelom, ki nadzorujejo mehiški trg z drogami, bodo prav prišle predsedniku Peñi Nietu, ki se pogosto znajde v valu kritik zaradi neuspešnega spopadanja s karteli. V poskusih spopada s karteli je v zadnjih sedmih letih umrlo 80 000 ljudi.

 

Bivšega egiptovskega predsednika Mohameda Morsija se pričakuje na drugem sojenju od njegove odstavitve s predsedniškega položaja lanskega julija. Obtožba se v tem primeru nanaša na njegov pobeg iz zapora v letu 2011, pri čemer naj bi mu pomagala palestinska islamska skupina Hamas. Od začetka protestov v Egiptu je minilo natanko tri leta, prav danes je obletnica enega večjih začetnih protestov, ki so ga imenovali Petek jeze. V duhu protestov ter po odstavitvi takratnega predsednika Hosnija Mubaraka, je takrat na oblast s pomočjo muslimanske bratovščine prišel Morsi. Od takrat se je sicer situacija močno spremenila, nova oblast je med drugim razglasila bratovščino za teroristično organizacijo, pred dvema tednoma pa je bila s strani volivcev potrjena nova ustava, ki je nadomestila prejšnjo, Morsijevo.

 

V pogajanjih med ukrajinsko vlado ter predstavniki opozicije je končno prišlo do napredka. Vlada se je odzvala na zahteve opozicije, ki želi zavrnitev zakonov 16. januarja, ki prepovedujejo proteste, izpustitev zaprtih protestnikov ter vrnitev ustave iz leta 2004. Že opozicija je s svojimi dejanji pokazala pripravljenost na pogajanja, njeni predstavniki so zapustili prej okupirano ministrsko stavbo. Predsednik vlade, Mykola Azarov je sedaj odstopil, temu pa je sledila še odločitev parlamenta, da za neveljavne označi prej omenjene zakone. Odstop premierja naj bi predvsem umiril situacijo in pokazal na pripravljenost za sprejemanje kompromisov.

 

Putin je na obisku v Bruslju znotraj rednega srečanja predstavnikov EU in Rusije, ki poteka dvakrat letno. V času od zadnjega srečanja so se odnosi med akterjema ohladili, med drugim prav zaradi ruskega vpliva na situacijo v Ukrajini ter problematike človekovih pravic, ki se v veliki meri nanaša na pravice istospolno usmerjenih in njihove ogroženosti pri udeležbi na zimskih Olimpijskih igrah. Prav na to opozarjajo tudi številne organizacije, ki delajo na področju človekovih pravic, in bodo danes v Bruslju organizirale protest, ki naj bi opomnil na omejevanje delovanja civilne družbe in zakonov proti tako imenovani homoseksualni propagandi v Rusiji. Že sama agenda letošnjega rusko-evropskega srečanja sicer izraža problematične odnose, saj je srečanje v primerjavi s prejšnjimi skrajšano, odpovedana pa je tudi večerja voditeljev.

 

Francoski predsednik Francois Hollande je obiskal Turčijo, kjer se je sestal s predsednikom Abdulo Gülom. Gre za prvi obisk v tej državi s strani francoskega predsednika po 22 letih. Ena glavnih tem je bil turški pristop k EU, kateremu je močno nasprotoval Hollandov predhodnik, Sarkozy. Do večjih sprememb v francoski poziciji ni prišlo, Holland pa je omenil možnost, da o dvigu francoskega veta odločajo Francozi na referendumu. Pogoji, ki bi jih po francoskem mnenju morali sprejeti v Turčiji, se nanašajo predvsem na vladavino prava, delitev moči, neodvisnost sodstva in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Veliko teh je trenutno pod vprašajem zaradi dogodkov zadnjega leta, kjer se je v odzivu na proteste vlada odzvala z napadom na demonstrante. Zaradi tega je ogrožen položaj predsednika vlade Erdogana, s katerim se je Hollande med svojim obiskom sestal z željo, da se izboljša odnos med državama, ki trpi že od časa, ko je bil Sarkozy eden pomembnejših akterjev v sprejetju zakona, ki je v Franciji kot zločin definiral zanikanje armenskega genocida.

 

Medtem ko se Turčija pogaja o vstopu v EU, pa drugi politično podporo pridobivajo na osnovi pozivov držav k izstopu. Mariano Rajoy in Enrico Letta, premierja Španije ter Italije, sta v svoji izjavi opozorila na vedno večjo prisotnost evroskeptičnih strank, ki naj se je ne bi smelo ignorirati, saj bi ob uspehu na prihajajočih evropskih parlamentarnih volitvah lahko otežile delovanje parlamenta. Na desničarskem spektru omenjenih strank je med glasnejšimi Stranka za neodvisnost združenega kraljestva UKIP, katere načela temeljijo na evroskepticizmu, ki jo radi združijo s konkretno mero ksenofobije. Tudi pri njih so vidne priprave na volitve, saj delajo na izboljšanju svoje javne podobe. Po tem, ko so njihovi predstavniki v zadnjem času v javnosti povzročili manjše škandale s svojimi izjavami, eden od njih je na primer poroke istospolnih parov navedel kot razlog za poplave, se je predsednik stranke Nigel Farage odločil za temeljito notranjo prenovo stranke, ki naj bi preprečila članstvo neprimernim kandidatom.

 

Ratko Mladić se je zglasil na sojenju haškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Gre za sojenje proti Mladiću in Radovanu Karadžiću zaradi njune vpletenosti v organizacijo pokola v Srebrenici, pri katerem oba zanikata izvajanje vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Mladić je sodišče takoj razglasil za satansko in zatrdil, da njegove avtoritete ne priznava. Na zaslišanju je odgovoril samo na eno vprašanje in potem zavrnil nadaljnje pričanje zaradi zdravstvenega stanja ter svojih pravic kot obsojenega. Trenutno sojenje je prvi primer njune skupne prisotnosti v javnosti od konca vojne v Bosni in Hercegovini.

 

Srbska vlada je predsedniku države Tomislavu Nikoliću uradno posredovala zahtevo za razpustitev parlamenta in razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Vlada predlaga, da bi volitve potekale 16. marca, skupaj z lokalnimi volitvami. Predčasne volitve je izsilil Aleksandar Vučić, predsednik Srbske napredne stranke in podpredsednik vlade, ki računa na rekordno podporo, kar potrjuje tudi javno mnenje.

 

V Mariboru danes poteka konferenca na tematiko slovenske mladine in mladine Zahodnega Balkana v času deziluzij, tveganja in prekernosti. Mirana Lavriča iz Centra za raziskovanje postjugoslovanskih družb smo povprašali, v čem vidi specifiko zahodnega Balkana.

 

Izjava se nahaja v posnetku.

 

Na situacijo, v kateri vlada visoka stopnja brezposelnosti ter prekerne zaposlitve, se mladi odzovejo na različne načine. Lavrič opiše dvostranski odziv, do katerega je prišlo v zadnjih letih.

 

Izjava se nahaja v posnetku.

 

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je organizirala konferenco na temo pomoči gospodarstvu v izhodu iz krize. O tem, katera so vprašanja, ki ostajajo odprta na tem področju, ter kaj so njihovi nasveti za vlado, smo govorili z Brankom Mehom, predsednikom upravnega odbora Zbornice.

 

Izjava se nahaja v posnetku.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.