Današnji potep po zemeljski obli začenjamo v Bolivarski republiki Venezueli. Parlament je predsedniku Nicolasu Maduru z devetindevetdesetimi od sto petinšestdesetih glasov odobril izredna pooblastila, vezana na sfero obrambe ter javne varnosti. Ukrep, sprejet na osnovi odločitve razrednega sovražnika števila ena - Združenih držav Amerike -, da Venezuelo uvrsti med varnostne grožnje, bo v veljavi do konca leta. Imperialistični pes Barack Obama je poleg tega uvedel sankcije proti sedmerici predstavnikov venezuelskega ljudstva. Tovrstna akcija za Maduro ni prva. Grožnjam buržoazije se je z enakim aktom zoperstavil že leta 2013. Razredni boj je takrat trajal eno leto.

Skoraj milijon ljudi se je včeraj v 65 brazilskih mestih in plažah udeležilo protesta, ki je k odstopu pozival brazilsko predsednico Dilmo Rousseff. Povod za proteste je bilo razkrijte največje korupcijske afere državnega gradbenega in naftnega podjetja Petrobras. Malverzacije, v katerih je šlo za sklepanje prenapihnjenih pogodb z zasebnimi podjetji, so dosegle vrednost okoli 760 milijonov evrov. Koruptivne finančne sheme naj bi se v Petrobrasu pričele izvajati leta 1997 in naj bi potekale tudi še po letu 2003, ko je predsednica nadzornega sveta postala Rousseffova. Zaradi afere preiskujejo 54 ljudi, med njimi so tudi visoki državni funkcionarji, kot na primer predsednik senata Calheiros, bivši energetski minister Lobao in bivši brazilski predsednik Collor de Mello. Aktualna predsednica v preiskavo sicer ni vključena, ampak protestniki zaradi petletne recesije in naraščajočih davkov in šibkega brazilskega reala zahtevajo njen odstop, nekateri pa navijajo kar za vojaško intervencijo.

Medtem na Krimu slavijo obletnico referenduma, v katerem je sedemindevetdeset odstotkov tamkajšnjega prebivalstva izglasovalo zvestobo novemu gospodarju - vladarsko žezlo je iz ukrajinskih rok prevzel ruski Car. Po pričakovanjih Ukrajina ter njeni evropski partnerji nad tem niso bili ravno navdušeni. Njihov gnev je zavohal novi gospodar Putin, ki je za potrebe prenosa suverenosti razmišljal o razglasitvi jedrskega alarma. Dogodek je na plano popeljal skrite želje ruskega prebivalstva na vzhodu Ukrajine. Rezultat tega je krvava vojna med Ukrajino na eni strani ter proruskimi separatisti na drugi, ki je do zdaj odnesla okoli šest tisoč življenj.

V Izraelu bodo jutri potekale predčasne parlamentarne volitve. Največji boj se bo bil med Natenyahujevo stranko Likud in stranko Zionistične enotnosti Isaaca Herzoga. Predvolilne ankete sicer napovedujejo rahlo zmago Herzogove levosredinske zionisitčne unije, ki svojo volilno kampanjo gradi na reševanju nepremičninske krize, saj se srednji sloj spopada z naraščajočimi cenami nepremičnin. Obljublja tudi nadaljevanje mirovnih pogajanj s Palestino in umiritev odnosov z Belo hišo. Medtem pa trenutni premier Natenyahu še vedno vse karte stavi na varnost, zato so v njegovem zimzelenem repertoarju nacionalna varnost, Iran in judovske naselbine na okupiranem območju Palestine.

Zanemarljiv faktor pa na tokratnih izraelskih volitvah ne bodo Arabci, živeči v Izraelu, ki predstavljajo skoraj 20 odstotkov prebivalstva. Prvič v zgodovini Izraela so se namreč štiri palestinske stranke poenotile v skupno Arabsko listo, ki jo vodi Ayman Odeh. Ta pravi, da se skupna Arabska lista ne bo spustila v tvorjenje koalciije, bo pa podprla Herzogovo Zionisitčno unijo, če ta ne bo sodelovala z Natenyahujem.

Ostajamo na Bližnjem vzhodu. Včeraj so minila štiri leta, odkar so šli Sirci na ulice in zahtevali politične spremembe  ter odstop predsednika Basharja Al Assada. Zaradi brutalnega zatrtja vstaje je ta najprej prerasla v oborožen odpor, z nepričakovanim formiranjem Islamskega kalifata pa nadalje eskalirala v regionalni konflikt, v katerem je umrlo že več kot 220 000 ljudi. Na območju Sirije se tako še naprej borijo uporniki, Basharjeve vladne sile, kurdske milice, borci ISIS in različne islamistične skupine.

V tem času se je več kot milijon prebivalcev Sirije zateklo v sosednje države, več kot sedem milijonov pa jih ostaja razseljenih znotraj države. Včeraj je ameriški državni sekretar John Kerry napovedal, da pot do pogajalske mize in miru v Siriji očitno ne bo mogla zaobiti Al Assada. S tem je napovedal spremembo ameriške diplomatske politike in povečanje pritiska na sirskega predsednika, kako pa opraviti z ostalimi regijskimi igralci in predvsem njihovimi skritimi deležniki, pa bo ali pa ne pokazala prihodnost.

Združene države Amerike trpijo za žolčnimi kamni. Po tem, ko jih je Velika Britanija razočarala s svojo odločitvijo, da se pridruži kitajski pobudi za ustanovitev Azijske infrastrukturne investicijske banke, sta ji enako zagodli še Avstralija ter Nova Zelandija. Kar zadeva Veliko Britanijo, bi ta v primeru priključiteve banki prejela sredstva za razvoj jedrske infrastrukture, London City pa bi se preobrazil v glavno posrednico juanov izven Azije. Glasnica demokracije številka ena ob tem mrši čelo, saj meni, da novosojena ženica ne bo dosegala domnevnih visokih upravnih, okoljskih ter socialnih standardov svoje predhodnice - Svetovne banke. Taki so vsaj uradni razlogi. O pristopu na splošno razmišlja osemindvajset držav, med njimi Indonezija, Pakistan ter Indija.   

Še naprej se ukvarjamo s Kitajsko, kjer je potekal vsakoletni Nacionalni ljudski kongres. Na njem je govoril premier Li Kequiang in napovedal pospeševanje dejavnosti javnega sektorja ter povpraševanja. Fokus politike bo po novem postala tudi ekološka problematika. Kitajska naj bi namreč v prihodnosti ukrepala v zvezi z ilegalnimi emisijami.

Za konec se spušamo v Evropo. V petek je nemško deželno sodišče V Karlsruheju razsodilo, da smejo muslimanske učiteljice nositi ruto. S tem je izničilo leta 2004 sprejeto prepoved o nošnji naglavnih rut, ki naj bi kršila pravico do svobode religije, z razlogom, da njihovo nošenje lahko moti pouk in sproža dvome o nevtralnosti učiteljic. Petkova razsodba pa je bila sprejeta na podlagi argumentacije, da prepoved  nošenja rut diskriminira muslimanske ženske, ki se zaradi nje ne odločajo za poklic učiteljic, na ta način pa jim onemogoča možnost in odločitev za poučevanje. To pa ni nič drugega kot diskriminacija žensk, ki pa je de iure neustavna. Naloga šole bi morala namreč biti tudi spodbujanje verske tolerance. Razsodbo je sicer sprejelo deželno sodišče, ampak po nemškem pravu velja za vse nemške zvezne dežele.

V enem od večjih begunskih centrov, v angleškem Harmondsworthu, kjer je nastanjenih 600 prosilcev za azil, se je del teh zaradi maltretiranja pred tednom odločilo za gladovno stavko. Več o gladovni stavki pove Phil Miller iz organizacije Corporate Watch:

///izjava

Več o tem, od kod azilanti prihajajo in kaj se s samo stavko dogaja, razloži Miller.

///izjava

Off sta pripravila Matija Jan ter vajenka Teja.