Urad generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki-Moona je priznal povezavo med večletno epidemijo kolere v Haitiju in pričetki mednarodne pomoči po potresu leta 2010. Povedano drugače oziroma ponovno, saj se je o vzrokih za izbruh kolere šušljalo že dlje časa, je kolera izbruhnila zaradi okuženih članov humanitarnih sil Združenih narodov. Glede na popotresni kaos in revnost države so bile razmere primerne za izbruh epidemije, ki je dosedaj terjala vsaj 10.000 življenj in več kot 800.000 okužb.

Tokratno govoričenje sicer ni priznanje krivde, temveč rezultat večletnega pritiska na vodstvo Združenih narodov, ki s tokratno izjavo priznava soudeleženost, vendar ne ponuja tehtnih rešitev situacije ali odškodnin. Kot prvo Združeni narodi ostajajo imuni pred pravnim pregonom, tudi kadar gre za kršenje opevanih človekovih pravic z njihove strani. Obenem je vodstvo OZN obtožbe več let zanikalo, govori se tudi o skrivanju starejših poročil o vzrokih za izbruh kolere, ki niso ugledala luč javnosti. Sporno ostaja tudi dejstvo, da je kampanja Združenih narodov za obnovo Haitija brez sredstev. Ban Ki-Moon sicer prosi za več kot dve milijardi dolarjev pomoči v naslednjih letih, vendar se naj le-te glede na dosedanji potek ne pričakuje. Vse od potresa leta 2010 se na Haitiju ni izgradila ena čistilna naprava, edina dva projekta pa sta bila ustavljena zaradi manka sredstev. Tudi interno poročilo, ki se ga je v birokratskih kolesjih skrivalo eno leto in je luč javnosti ugledalo le nekaj dni nazaj, govori o dejstvu, da četrtina objektov Združenih narodov na Haitiju odplake še vedno spušča v javne kanale brez predhodnega čiščenja.

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko ponovno pričenja z grozečim žuganjem proti vzhodu države. Govora je o možni uvedbi izrednega stanja v državi in vsesplošni mobilizaciji prebivalstva v primeru ponovne eskalacije napetosti s separatisti iz vzhodnih regij in posredno seveda z Rusko federacijo. Temu botrujejo tudi poročila o vedno pogostejših incidentih ne le v vzhodnih ukrajinskih regijah, temveč tudi v mladi ruski enklavi na Krimu. Boj se ne odvija le v vojaški sferi, temveč tudi na ekonomskem področju. Ukrajinski protimonopolni organ je pričel s tožbo proti ruskemu energetskemu gigantu Gazpromu, ki mu nalaga kazen treh milijard dolarjev zaradi zlorabe monopola.

Humanitarna organizacija Zdravniki brez meja je napovedala umik iz šestih bolnic na severu Jemna. Razlog so savdski zračni napadi, ki kljub dogovorom, obljubam in mednarodnim normam še vedno zadevajo bolnišnice, kjer delujejo Zdravniki brez meja. Od pričetka spopadov marca 2015, ko so uporniki odstavili vlado predsednika Mansour Hadija in prevzeli glavno mesto, je bilo v Jemnu glede na ocene Združenih narodov ubitih vsaj 6.500 ljudi.

Japonska politika nadaljuje pot militarizacije. Z zmago na volitvah zgornjega doma parlamenta 10. julija ima vlada premierja Shinzoja Abeja dvotretjinsko večino v obeh domovih, s čimer je možna sprememba ustave. Načrtoval naj bi se izbris 9. člena ustave, ki prepoveduje vojaške posege izven teritorija Japonske. Drugi del zgodbe o militarizaciji kaže proračun za leto 2017, v katerem je vojaško ministrstvo zaprosilo za rekordnih 51,7 milijard dolarjev. Večji del sredstev bo namenjenih posodobitvi protiraketne obrambe in japonske mornarice. Razlog naj bi bila tako imenovana severnokorejska grožnja, vendar se vsak resen poznavalec tematike zaveda, da so nove japonske zmogljivosti uperjene proti Kitajski.

Ameriško sodno ministrstvo je nepričakovano oznanilo tektonski zasuk v kaznovalni politiki. Prenehalo bo uporabljati privatne zapore za zvezne kaznjence, svojim uradnikom pa nalaga, da obstoječe pogodbe prenehajo podaljševati. S tem se pričenja zaton še enega izmed ameriških kapitalističnih eksperimentov, natančneje privatizacija zaporov. Sama ideje je bila udejanjena po mantri minimalizacije stroškov, vendar so kasnejše analize pokazale, da so privatni zapori ponujali slabši standard in varnost zapornikov, medtem ko so se obljube o nižji ceni razblinile. Odločitev sodnega ministrstva je izničila tretjino vrednosti delnic obeh glavnih zaporniških podjetij, vendar je to le prvi korak. Odpravilo se bo le privatne kaznilnice na zvezni ravni, medtem ko bo sprememba na ravni posameznih zveznih držav trši oreh.

Zaključuje se javna razprava o predlogu Zakona o vajeništvu, ki naj bi glede na hotenja pobudnikov spodbudil čimprejšnjo usposobljenost mladih za poklic ter bolj povezal izobraževalni sistem z gospodarstvom. Tekom javne razprave je bilo s strani sindikalnih deležnikov slišati predvsem kritike in pomislike, saj je v obstoječem predlogu zakona še nemalo nerazrešenih dilem. Več pove članica sindikata Mladi Plus Tea Jarc.