Črnogorska vlada sporoča, da bo v bližnji prihodnosti v državi omogočila istospolne poroke. Jovan Kojicić, svetovalec za človekove pravice pri predsedniku vlade Milu Djukanoviću, pričakuje, da bo zakon imel večinsko podporo v parlamentu in bo pripravljen do leta 2018. V Črni gori sta se prejšnje leto odvili prvi dve paradi ponosa, katerih udeleženci so utrpeli napade številnih nestrpnežev. Ustava trenutno prepoveduje istospolne poroke, prav tako pa država ne priznava istospolnega partnerstva. Medtem ko organizacije za človekove pravice najnovejšo izjavo vlade pozdravljajo, saj bo ta v primeru izvedbe odpravila ključne diskriminacije zoper LGBT skupnosti, pa ta poteza za opozicijsko Novo srbsko demokoratsko stranko pomeni omadeževanje že prevečkrat slišanih tradicionalnih in moralnih vrednot poroke.

Ruski konvoj s humanitarno pomočjo je prečkal mejo in krenil proti vzhodnoukrajinskemu mestu Luhansk. Do odločitve je prišlo s strani ruskega zunanjega ministrstva, saj mu je prekipelo zaradi enotedenskega zadrževanja omenjenega konvoja na rusko-ukrajinski meji. Medtem ko ruska stran odločno vztraja, da je v tovornjakih izključno humanitarna pomoč, pa sta Zahod in ukrajinska vlada glede tega skeptičnega. Pregled okoli 70 tovornjakov naj bi slednji bil onemogočen, prav tako pa so ob prečkanju meje tovornjake spremljali proruski uporniki. Ni zaman tudi omeniti, da je Luhansk že dalj časa oblegan s strani ukrajinskih vladnih sil in je okoli dvajset dni brez vode, elektrike in telefonskih zvez.

Razmere na ulicah mesta Ferguson v zvezni državi Missouri naj bi se postopoma umirjale, potem ko so dva tedna divjali nemiri, ki jih je sprožil uboj mladega temnopoltega Američana. Situacija 18-letnega Michaela Browna, ki ga je neobroženega neupravičeno večkrat ustrelil ter ubil policist, je bila le pika na i rasizma in vojne proti revežem, ki jo izvajajo Združene države Amerike preko državnega represivnega aparata. Protestniki so poleg izpostavljanja težav, s katerimi se soočajo vsak dan, zahtevali, da se odgovornemu policistu sodi. Zaradi nasilne narave protestov je država odgovorila s solzilcem ter na ulice poslala z vojaško opremo obroženo policijo ter narodno gardo, slednja pa naj bi se po najnovejših podatkih že umaknila s fergusonških ulic. 

Delavci južnokorejskih avtomobilskih proizvajalcev Hyundai Motor in hčerinske družbe Kia Motors so pričeli s stavko. Do stavke je prišlo po seriji sedemnajstih krogov pogajanj med sindikati in upravama podjetij, kjer so prvi zahtevali novo plačno reformo, v katero je med drugim vključeno 10-odstotno povišanje plač. Vodilni zahtevam niso ustregli, zato delavci ne bodo opravljali nadur do konca tedna, kar bo podjetjima povzročilo večmilijonsko škodo. Podobne stavke so v omenjeni južnokorejski avtomobilski industriji beležili že prejšnje leto, kjer so si delavci uspeli izboriti povišice in ostale socialne dodatke.   

Militantna skupina Islamska država, ki že več kot dva meseca bliskovito osvaja ozemlja v Siriji in v pretežno sunitskem delu Iraka ter je med omenjenima državama samorazglasila islamski kalifat, vse bolj povzroča skrbi pri Američanih. Slednji sicer do zdaj niso pokazali pretiranega zanimanja do večje vojaške ofenzive zoper skupino in intervencije v Iraku. Te so zgolj omejene na ciljna bombardiranja z brezpilotnimi letali na dotične vojaške baze militantne skupine in varovanje zakupljenih ameriških naftnih ploščadi, diplomatov ter nekaterih civilistov. Novo skrb so razglasili z obrambnega ministrstva, namreč obrambni minister Chuck Hagel je izrazil, da Islamska država Ameriki predstavlja višjo stopnjo nevarnosti, kot jo je včasih predstavljala Al Kajda. Skrbi jih predvsem to, da so nekateri borci ameriški državljani in bi se lahko vrnili nazaj v državo.

Še k drugi skrajni islamski militantni skupini, in sicer skupini Boko Haram, ki je po ugrabitvi več kot 200 nigerijskih deklic razplamtela ogenj svetovnega ogorčenja. Skupina je zavzela mesto Buni Yadi v severnonigerijski regiji Yobe. V regijah Yobe, Borno in Adamawa je že dobro leto nazaj nigerijski predsednik Goodluck Jonathan razglasil izredno stanje zaradi povečane aktivnosti Boko Harama. Skupina je sicer bolj znana po strategiji “udari-zbeži”, vendar trenutna poteza kaže njene širše ambicije po ustanovitvi islamske države na severnem predelu Nigerije. Prebivalci mesta Buni Yadi so sicer poročali, da so člani Boko Harama del mesta zavzeli že prejšnji mesec, med tem časom pa so izvajali usmrtitve tam živečih. Novice o skupini se širijo tudi iz regije Borno, kjer je v bližini mesta Gwoza zavzela vojaško akademijo.     

Prekinitev ognja med Izraelom in Gazo, ki se je končala v torek, je že stala življenja okoli sedemdesetih Palestincev. Največje ogorčenje med tamkajšnjim prebivalstvom pa je povzročil uboj treh poveljnikov Hamasovega vojaškega krila Quassam, zaradi česa je več tisoč Palestincev zavzelo ulice z bombami uničenega mesta Rafah, ki se nahaja v okupirani Gazi. Izraelska ofenziva, začetek katere naj bi za izgovor služil uboj treh izraelskih najstnikov in ki traja že skoraj dva meseca, je stala življenja že več kot 2000 Palestincev in Palestink ter uničila večino infrastrukture v enem največjih svetovnih zaporov. Iz Izraela sporočajo, da v ofenzivi rotira okoli deset tisoč vojakov, na zalogi pa imajo sveže bojne enote, v primeru, da se tiste na bojišču izčrpajo.

Izvršilni odbor turške vodilne Stranke za pravičnost in razvoj je za novega predsednika stranke in s tem predsednika vlade predlagal zunanjega ministra Ahmeta Davutogla. Davutoglu je veljal za favorita trenutnega predsednika stranke in vlade, Recepa Tayyipa Erdogana, ki bo s svoje pozicije odstopil, saj bo z osemindvajsetim augustom pričel z mandatom predsednika države. Novega turškega premierja morajo še uradno izvoliti na posebnem kongresu omenjene stranke, ki je sklican sedemindvajsetega augusta.

Še k izvoljenim predsedniškim kandidatom na drugi konec sveta. Indonezijsko ustavno sodišče je dokončno potrdilo predsedniški mandat Joku Widodu, trenutnemu guvernerju Jakarte, saj je ovrglo vse pritožbe o nelegitimnosti prejšnjemesečnih predsedniških volitev, ki jih je vložil nasprotni predsedniški kandidat Prabowo Subianto. Widodu je bil 22. julija izvoljen s 53 odstotki glasov, Subianto pa je že pred koncem štetja glasov odstopil iz kandidature in označil volitve za nelegalne.

Naj omenimo, da je bil Subianto do leta 1998, ko je odstopil indonezijski diktator Suharto, poveljnik posebnih državnih vojaških enot. Vpleten je bil pri zatiranju gibanj za neodvisnost ozemelj zahodne Papue ter vzhodnega Timorja, ki ga je 24 let okupirala Indonezija. Ob trenutnih obtožbah zoper Joka Widoduja so prav tako na ulicah Jakarte izbruhnili nemiri, na katerih so Subiantovi podporniki želeli vdreti v ustavno sodišče. Njihova želja ni bila uslišana, Widodu pa se bo predsedniški mandat pričel z dvajsetim oktobrom.

Še v konstiturajoč se hram demokracije. Najbolj verjetni koalicijski stranki SD in Desus sta od Stranke Mira Cerarja prejeli tretjo različico osnutka koalicijske pogodbe. Najbolj sporni del najnovejšega osnutka je izpuščena točka o preiskavi bančnih lukenj ter zapis, da izsledki neodvisne revizije o izvedbi gradnje termoelektrarnega bloka Šoštanj, krajše TEŠ 6, niso več podlaga o nadaljnjem delovanju problematičnega projekta, ki je stal državo več kot milijardo evrov. Vodja poslancev SD Matjaž Han se izgovarja, da naj bi šlo za tehnično napako, podobno pa je izjavil tudi najverjetnejši predsednik vlade Miro Cerar, o mandatu katerega bo Državni zbor odločil v ponedeljek. Na najnovejšo različico osnutka se je odzvala Transparency international Slovenija, govori Vid Doria:

Izjava se nahaja v prispevku.

Doria nam še poda mnenje Transperency international Slovenije o opustitvi izsledkov neodvisne revizije o izvedbi gradnje TEŠ 6:

Izjava se nahaja v prispevku.