Indonezijska volilna komisija je kot zmagovalca aprilskih predsedniških volitev razglasila sedanjega predsednika Joka Widoda. Ta je s 55-imi odstotki glasov premagal svojega tekmeca Prabowa Subianta. Rezultati so bili objavljeni dan pred napovedano objavo. Jutri, ko je bila prvotno pričakovana objava volilnih izidov, so v prestolnici Džakarta napovedani tudi protesti podpornikov Subianta. Volilno komisijo so oblasti zato že obdale z bodečo žico, v glavno mesto pa so poslale približno 32 tisoč policistov.

Subianto - nekdanji vojaški general in zet nekdanjega indonezijskega samodržca Suharta - se je že pred objavo volilnih rezultatov in na podlagi lastnega štetja razglasil za zmagovalca. Aprila je namreč izjavil, citiramo: “Jaz bom in sem že predsednik vseh Indonezijcev.” Konec citata. Prav tako je že prvo štetje glasov obtoževal goljufivosti. Spomnimo, da je zoper Widoda izgubil na volitvah leta 2014, takratnemu izidu pa je zaradi domnevnih goljufij pri štetju glasov nasprotoval na sodišču, a to ni razsodilo njemu v prid.

Turške oblasti so izdale nalog za aretacijo več kot 200 nekdanjih in sedanjih uslužbencev zunanjega ministrstva, med katerimi je 106 oseb že bilo aretiranih. Razlog aretacij je domnevno sodelovanje pri državnem udaru leta 2016, za katerega je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan obtožil svojega nekdanjega zaveznika Fethulla Gulena. Vodja gulesnističnega gibanja živi v Združenih državah Amerike in zanika Erdoganove obtožbe. Spomnimo, da so turške oblasti v domnevnem izrednem stanju po poskusu državnega udara aretirale več kot 77 tisoč oseb, več kot 150 tisoč državnih uslužbencev pa je izgubilo službo.

Prav tako so egiptovske oblasti ubile 12 oseb, ki naj bi bile člani oboroženega krila domnevno teroristične skupine Hasm. Skupina je del Muslimanske bratovščine, katere delovanje je prepovedal Abdel Fatah Al Sisi, ko je z državnim udarom leta 2013 prišel na oblast. Medtem človekoljubne organizacije opozarjajo na dodaten zasuk uporabe izvensodnih pobojev in aretacij v delovanju egiptovskih oblasti.

Predsednik Demokratične republike Kongo Felix Tshisekedi je kot novega premierja imenoval Sylvestra Ilungo Ilunkambo. Predsedniški tiskovni predstavnik je ob imenovanju dejal, da je ta posledica političnega dogovora med trenutnim in nekdanjim dolgoletnim predsednikom Josephom Kabilo. Spomnimo, da je slednji bil na čelu države 18 let, dve leti več kot je predvidevala ustava. Po številnih protestih in zahtevah po odstopu Kabile so prvi prenos oblasti preko volitev v državi spremljale obtožbe o nepravilnostih. Ilunkamba se je ob nastopu na funkcijo zahvalil Kabili. V preteklosti je sicer zasedal več ministrskih mest, prav tako pa je bil vodja nacionalnega železniškega podjetja. Na isti dan je DR Kongo obiskal zunanji minister Francije Jean-Yves Le Drian, ki je obljubil finančno injekcijo 300 milijonov evrov za čas predsednikovanja Tshisekedija.

Volitve v štirih občinah na severu Kosova so ponovno privedle na oblast člane stranke kosovskih Srbov Srpska Lista, ki so dobili več kot 90 odstotkov glasov. Na volitvah so kandidirali tudi člani gibanja Samoopredelitev in Demokratske stranke, ki sodeluje v vladi v Prištini. Spomnimo, da so se predčasne volitve zgodile zaradi odstopa županov, povod za njihov odstop je bila kosovska uvedba carin na srbsko blago, odprava carin pa je pogoj srbske vlade za nadaljevanje zastalega dialoga med Beogradom in Prištino.

Svet Evropske unije je potrdil direktivo, ki prepoveduje plastiko za enkratno uporabo v EU. Deloma ali v celoti plastični izdelki, namenjeni za kratek čas in uporabo, kot so plastični krožniki, pribor, slamice in vatirane palčke, bodo od leta 2021 tako prepovedani. Prav tako so se države članice zavezale, da bo do leta 2029 pobranih 90 odstotkov plastenk ter da bodo vsebovale tretjino reciklirane surovine.

Slovensko-obveščevalna varnostna Agencija, krajše SOVA, je v znamenju transparentnosti prvič javno objavila razpis za delovna mesta. Zakon o Sovi, tej sicer omogoča, da lahko nova delovna razmerja sklepa tudi brez javne objave ali razpisa. Objavili so, da iščejo osebje na področju pravne podpore, informacijsko-komunikacijske infrastrukture ter analiziranja podatkov. Med njimi iščejo tudi osebe na področju pridobivanja podatkov s tajnim sodelovanjem, kjer mora imeti za pozicijo referenta oziroma pomočnika, prijavitelj najmanj srednješolsko izobrazbo in šest mesecev delovnih izkušenj.