18. 4. 2019 – 17.00

Stari madeži na mladi indonezijski demokraciji

Audio file

V četrti najbolj poseljeni državi na svetu, Indoneziji, je včeraj potekal pravi demokratični praznik - volivci so namreč izbirali tako predsednika kot predstavnike v parlamentu. Uradni rezultati sicer še niso znani, po neuradnih pa je na predsedniških volitvah z dobrimi 55 odstotki slavil aktualni predsednik Joko Widodo, znan tudi kot Jokowi. Tako je premagal svojega edinega protikandidata, nekdanjega vojaškega generala Prabowa Subianta, ki so mu nekateri politični analitiki nadeli izviren nadimek “indonezijski Donald Trump.”

Prabowo je kot edini Jokowijev protikandidat izgubil že na volitvah leta 2014. Na indonezijskih predsedniških volitvah lahko kandidira le oseba, ki si pridobi podporo stranke oziroma več strank, ki na parlamentarnih volitvah dosežejo najmanj 25 odstotkov vseh oddanih glasov oziroma zasedajo vsaj petino sedežev v parlamentu. Redkokateri stranki uspe, da bi sama dosegla toliko glasov, indonezijski parlament je namreč strankarsko precej razdeljen.

S tokratnim porazom se Prabowo še ni sprijaznil - svojim volivcem je zatrdil, da je pravzaprav zmagal s 60 odstotki vseh glasov in da so vsi drugi podatki preprosto laži. Prabowo si je primerjavo s Trumpom zaslužil predvsem s svojo ksenofobno retoriko in versko nestrpnostjo. Prav tako je povezan z režimom nekdanjega indonezijskega diktatorja Suharta - med njegovim predsedovanjem je bil Prabawo general indonezijske vojske.

Izjava

Po mnenju Vasuki Shastryja iz londonskega možganskega trusta Chatham House se Prabowu nacionalistična in nestrpna retorika ni splačala. Med kampanjo se je retorično počasi vedno bolj približeval svojemu protikandidatu Jokowiju:

Izjava

Že kampanjo leta 2014 je najbolj zaznamovala debata o tem, kateri izmed obeh kandidatov je boljši musliman, Prabowo pa je Jokowija večkrat obtožil, da sploh ni pravi musliman. Jokowi se je tako leta 2014 kot v letošnji kampanji z več potezami skušal prikazati kot dober vernik, da bi ohranil močno podporo centristične muslimanske skupnosti. Tik pred volitvami je Jokowi tako romal v Meko, letos pa si je za svojega podpredsednika izbral klerika Ma’rufa Amina, predsednika glavne indonezijske muslimanske organizacije - razloži Jonah Blank, ameriški novinar v Indoneziji:

Izjava

Jokowijeva izbira Marufa Amina za svojega podpredsednika je, po mnenju Andreasa Harsona iz indonezijske veje nevladne organizacije Human Rights Watch, kontroverzna. Indonezijski podpredsednik ima pomembno politično vlogo, izbran je že v sklopu predvolilne kampanje in se na posterjih pojavlja tik ob predsedniškemu kandidatu:

Izjava

Prabowo je kot general vojske služil v času nekdanjega indonezijskega diktatorja Suharta, pod vladavino katerega so se izvajali tudi množični protikomunistični poboji od leta 1965 do 1966. Prabawo je bil do Suhartovega odstopa s položaja predsednika leta 1998 poročen z njegovo hčerko. Obtožen je bil več hujših kršitev človekovih pravic, med drugim lastnoročne ugrabitve in poboja študentov, ki so leta 1998 protestirali proti Suhartu. Harsono razloži, da je morda glavna razlika med predsedniškima kandidatoma v tem, da Jokowi ni obtožen kršitev človekovih pravic, kljub temu da jih dejavno ne varuje.

Izjava

Mnogo generalov in politikov, ki so delovali v času Suharta in so tudi krivi sodelovanja pri množičnih pobojih, je še vedno dejavnih v indonezijski politiki. Kljub tako imenovani reformni dobi, ki je sledila odstopu Suharta, Indonezija pravzaprav nikoli ni obračunala z odgovornimi za množične poboje, v katerih je bilo po nekaterih ocenah ubitih tri milijone ljudi - razloži Vasuki Shastry:

Izjava

Ti generali in politiki pa ne sodelujejo le v Prabawovih krogih - tudi novoizvoljenega starega predsednika Jokowija obdaja nekaj starih vojaških generalov, komentira Harsono:

Izjava

Nekateri volivci so Prabowa podprli zaradi njegove povezave s Suhartovim režimom, nekateri pa so prav zaradi teh povezav podprli aktualnega predsednika Jokowija. Blank hkrati opozarja, da je v Indoneziji veliko mladih volivcev, ki do Suhartovega režima niso opredeljeni ali pa se njegovih zločinov sploh ne zavedajo zares, v zaključku današnjega OFFsajda pove Blank:

Izjava

 

Aktualno-politične oznake

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.