OFF o(b)stanka na Kvirinalu

Sergio Mattarella je novi-stari predsednik Italije. V osmem krogu je prejel 759 glasov 1009-članskega posebnega kolegija elektorjev, sestavljenega iz predstavnikov obeh domov parlamenta in dvajsetih dežel. 80-letni Mattarella se je po izteku mandata 3. februarja nameraval upokojiti, vendar je po prepričevanjih predstavnikov vladne koalicije s premierjem Mariem Draghijem na čelu pristal na podaljšanje bivanja v palači na Kvirinalu. Na glasovanju so ga podprli elektorji Demokratske stranke, Gibanja petih zvezd, Žive Italije, Naprej Italije in Lige. Število prejetih glasov je drugo največje v zgodovini volitev – več jih je prejel le Sandro Pertini leta 1978 – Mattarella pa je šele drugi ponovno izvoljeni italijanski predsednik po Giorgiu Napolitanu leta 2013. Ta je odstopil po dveh letih drugega, sicer sedemletnega mandata, podobno – po tako imenovanem Napolitanovem modelu – pa bi svoje predsednikovanje lahko zaključil tudi Mattarella.

Portugalska vladajoča socialistična stranka je na predčasnih volitvah osvojila 41,7 odstotka glasov in si zagotovila absolutno večino v 230-članskem parlamentu. V novem sklicu jo bo zastopalo 117 poslancev. Največja opozicijska socialdemokratska stranka Ruija Ria bo imela z nekaj manj kot 28 odstotki prejetih glasov 71 poslancev. Največji porast zastopanosti je zabeležila skrajno desna stranka Chenga, v prevodu Dovolj, Andréja Venture, ki je imela po volitvah leta 2019 enega poslanca, zdaj pa bo z dvanajstimi tretja največja parlamentarna stranka. Nerazdeljeni ostajajo še štirje poslanski mandati, ki bodo podeljeni po preštetih glasovnicah iz tujine, a končnega razmerja moči ne morejo spremeniti. Absolutno večino je po kompleksnem portugalskem volilnem sistemu sicer možno dobiti pri presegu meje 41-odstotne podpore.

Rezultate portugalskih parlamentarnih volitev glede na napovedi javnomnenjskih anket, objavljenih pred volitvami, komentira Patrícia Calca iz Raziskovalnega centra za sociološke študije v Lizboni.

Izjava

Novo portugalsko vlado, že tretjo zapored, a tokrat prvo nemanjšinsko, bo še naprej vodil António Costa, ki je na premierskem položaju od leta 2015. Razlog za predčasne volitve, ki jih je novembra lani razpisal predsednik Marcelo Rebelo de Sousa, je bilo nesprejetje proračuna za leto 2022, kar se je zgodilo prvič v demokratični ureditvi Portugalske po koncu diktature leta 1974.

Več o rezultatih parlamentarnih volitev na Portugalskem v OFFsajdu ob 17. uri.

Nemški Zeleni so na kongresu v Berlinu izvolili novo vodstvo. V skladu s tradicijo, da stranko vodita ženska in moški, predsedovanje prevzemata Ricarda Lang in Omid Nouripour. Nasledila bosta Annaleno Baerbock in Roberta Habecka, ki sta Zelene lani popeljala v vlado semaforske koalicije in ostajata na svojih funkcijah v vladi. Lang je poslanka trenutnega sklica parlamenta, v okviru stranke pa je bila prej dejavna v zveznem predsedstvu in podmladku, ki ga je vodila med letoma 2017 in 2019. Nouripour je dolgoletni poslanec bundestaga in član odborov za zunanje zadeve in finance.

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je rusko zasebno varnostno družbo Wagner, ki deluje v več afriških državah, obtožil, da v Maliju izkorišča naravna bogastva v zameno za ščitenje vojaške hunte. S tem je imel Le Drian v mislih prehodno vojaško vlado polkovnika Assimija Goite, ki je vodil udar avgusta 2020. Po ocenah ameriške vojske je v tej zahodnoafriški državi prisotnih več sto Wagnerjevih plačancev, kar malijska vojska zanika, je pa vlada že pred tem potrdila bilateralni dogovor o nastanitvi ruskih vojakov v vojaški bazi v severnem mestu Timbuktu. Tam so bili pred odpoklicem nastanjeni francoski vojaki. Le Drian je v intervjuju za nedeljski časnik Journal du Dimanche še dejal, da želi Rusija prek Wagnerja v Afriki ponovno pridobiti vpliv, ki ga je izgubila po razpadu Sovjetske zveze. V Franciji kot nekdanji kolonizatorki seveda dobro vedo, kako je z vmešavanjem v notranje zadeve afriških držav in vzdrževanjem vpliva v njih. V zahodni Afriki so se prav zaradi tega nedavno zaostrili diplomatski odnosi Francije z dvema državama, ki sta doživeli vojaške udare, Malijem in Burkino Faso.

Ravno Burkini Faso je Afriška unija teden po odstavitvi predsednika Rocha Kaboréja ter prevzemu oblasti, ki ga je izvedlo Patriotsko gibanje za varnost in obnovo, zamrznilo članstvo v organizaciji. Sklep o tem je izglasovalo petnajst članic Sveta za mir in varnost, čas trajanja zamrznitve pa je določen s ponovno vzpostavitvijo ustavnega reda v državi. Članski status Burkine Faso je zamrznjen tudi v Gospodarski skupnosti zahodnoafriških držav, katere posebna misija, ki jo vodi ganska zunanja ministrica Shirley Ayorkor Botchway, se bo prav danes mudila v prestolnici Ouagadougou. Na srečanju z generalporočnikom Paulom-Henrijem Damibo, trenutnim vodjem Burkine Faso, bo prisoten tudi posebni predstavnik Združenih narodov za Zahodno Afriko in Sahel Mahamat Saleh Annadif.

Tako imenovani Konvoj svobode, kolona tovornjakov, katerih vozniki nasprotujejo obveznemu cepljenju proti covidu-19, je prispel v kanadsko prestolnico Ottawo. Tam jih je v znak podpore pričakalo več tisoč protestnikov, ki so se zbrali pred kanadskim parlamentom. Tovornjakarji zahtevajo odpravo pogoja, da morajo biti za prehajanje meje cepljeni, sicer morajo ob vrnitvi v Kanado v karanteno. Status cepljenega je za tuje voznike sicer pogoj za vstop v Združene države Amerike. Konvoj je svojo teden dni trajajočo pot začel v Vancouvru in ustvaril 70 kilometrov dolgo kolono; po trditvah organizatorjev se mu je priključilo petdeset tisoč tovornjakov, dejansko število pa je veliko manjše. Po ocenah policije naj bi na cilj prišlo med tisoč in dva tisoč vozil. Po podatkih kanadskega združenja tovornjakarjev proti covidu-19 ni cepljenih 15 odstotkov vseh voznikov tovornjakov v državi, kar pomeni približno 16 tisoč posameznikov. Kanadski premier Justin Trudeau je tovornjakarje, ki protestirajo, označil za obrobno manjšino z nesprejemljivimi stališči. Trudeauja in njegovo družino so sicer v soboto varnostne službe preventivno preselile z doma v Ottawi na skrito lokacijo.

V Neumu v Bosni in Hercegovini so se brez dogovora zaključili tridnevni pogovori o spremembah volilne zakonodaje. To poskušajo urediti tako, da bi bila v skladu z razsodbami Evropskega sodišča za človekove pravice in ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine; da torej ne bi diskriminirala volivcev na podlagi etnične pripadnosti ali kraja prebivališča. Srečanju so prisostvovali zastopniki hrvaških in bošnjaških strank, pa tudi predstavnika Evropske unije in Združenih držav Amerike, in sicer diplomatka zunanje službe EU Angelina Eichhorst in veleposlanik za volilno reformo v BiH Matthew Palmer. Zastopnikov političnih strank iz Republike srbske ni bilo, saj menijo, da je volilna reforma stvar dogovora med Hrvati in Bošnjaki. Pogovori bi se lahko nadaljevali v roku tedna dni, volilna zakonodaja s popravki ustave, da bi veljala za prihodnje splošne volitve, ki so predvidene novembra, pa mora biti sprejeta najkasneje do 5. maja, ko je skrajni rok za volilno komisijo, da razpiše volitve.

Za potrditev okužbe z novim koronavirusom bo od jutri dovolj pozitiven hitri test. Spremembe protokola testiranja, ki med drugim omogoča brezplačno testiranje s PCR-testom le še z napotilom zdravnika, je na današnji tiskovni konferenci predstavil minister za zdravje Janez Poklukar. 

Poslanci so v Državnem zboru z dnevnega reda umaknili predlog za skrajšanje novele kazenskega zakonika, ki ga je predlagala SNS. Ta bi skrajšala dolžino zastaralnih rokov pri pregonu gospodarskega kriminala. Zakon so poleg predlagateljev podpirali zgolj v SDS in NSi. Predlog, za katerega so podporniki trdili, da naj bi prispeval k učinkovitejšemu sodstvu, so v odboru podprli tudi poslanci stranke Konkretno, a so si kasneje premislili.