Portugalska je na parlamentarnih volitvah s 37 odstotki glasov ponovno izvolila predhodno vodilno Socialistično stranko in premiera Antonia Costo. Socialistična stranka, ki je v tem mandatu prenehala s politiko varčevanja prejšnje vlade ter dosegla gospodarsko rast nad povprečjem Evropske unije, je sicer bila tudi obtožena nepotizma in prikrivanja kraje orožja iz vojaške enote. Samo v imenu Socialdemokratska stranka, ki je vladala pred socialisti, je še poslabšala volilni rezultat in dosegla 28 odstotkov glasov, zmanjšanje podpore so doživele tudi preostale desne stranke. 

Socialistični stranki, ki je  za dobre 4 odstotke izboljšala svoj volilni rezultat iz leta 2015, tako manjka le deset sedežev do večine. Tako premier Costa kot dosedanji koalicijski partnerici, Levi blok in Enotna demokratična koalicija, ki jo sestavljajo Zeleni in Komunistična stranka, so že izrazili pripravljenost za ponovno sodelovanje. Aktualni premier je sicer že dejal, da ga ne zanima oblikovanje formalne koalicije s tema strankama, in napovedal pogovore s stranko Ljudje-narava-živali, katere politika temelji na zaščiti okolja in pravicah vseh živih bitij. Levi blok in Enotna demokratična koalicija sta v preteklosti zahtevala večjo javno potrošnjo, medtem ko je Costa vztrajal pri ohranjanju skoraj ničelnega deficita državnega proračuna. 

V Parizu je 75 tisoč ljudi - ali, če verjamete organizatorjem, 600 TISOČ LJUDI - protestiralo proti predlogu zakona, ki bi omogočil in v okviru javnega zdravstva financiral umetno oploditev vsem ženskam do 43. leta. Trenutni zakon umetno oploditev namreč omogoča le heteroseksualnim parom, ki ne morejo zanositi iz medicinskih razlogov. Zakon bi tudi priznaval starševske pravice obema partnerkama v istospolni družini ter otrokom omogočil ugotovitev identitete darovalca sperme. Sprejem zakona, ki ga mora potrditi še zgornji dom, je sicer predvolilna ideja predsednika Emmanuela Macrona, a je predsednikova stranka večkrat preložila vložitev zakona v parlamentarno proceduro zaradi strahu pred protesti in nestrinjanjem konzervativnih strank in Rimskokatoliške cerkve. 

Na kosovskih predčasnih parlamentarnih volitvah je koalicija Zavezništvo za prihodnost Kosova dosedanjega premierja Ramusha Haradinaja dosegla le slabih 12 odstotkov glasov, zmagali pa sta opozicijski stranki Demokratska liga Kosova bivšega premierja Ise Mustafe ter Samoopredelitev Albina Kurtija; vsaka od njiju je osvojila četrtino vseh glasov. Predčasne volitve so potekale po julijskem odstopu premierja Haradinaja, potem ko je bil ta poklican na razgovor v Haag na posebno sodišče, ki preiskuje zločine albanskih sil med vojno na Kosovu in po njej. Kurti je napovedal, da bo poskusil sestaviti koalicijo z Demokratsko ligo Kosova, s katero imata sicer zelo malo skupnih točk.  Samoopredelitev je pred tem sicer mnoga leta zavračala sodelovanje z drugimi strankami, predvsem zaradi razhajanj v odgovorih na ključna zunanjepolitična in socialna vprašanja.

Iraška vojska je prvič po začetku protivladnih protestov priznala prekomerno uporabo sile proti demonstrantom v Bagdadu, ki so vojsko obtoževali uporabe strelnega orožja. Vodstvo vojske je tako obljubilo preiskavo odgovornih poveljnikov in namesto vojske v vzhodni del prestolnice, kjer so včeraj potekali najintenzivnejši protivladni protesti, poslalo policijo. Medtem ko je prejšnji teden iraška vlada za smrtne žrtve protestov krivila neznane ostrostrelce, je sedaj premier Adel Abdul Mahdi zatrdil, da policija ali vojska ne smeta uporabljati pravih nabojev, razen v primeru samoobrambe, in protestnike, ki zahtevajo boj proti korupciji in boljše življenjske pogoje, povabil na srečanje. 

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal operacijo vzpostavitve tako imenovane varne cone na severu Sirije, kamor želi Turčija postopoma vračati sirske begunce. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v odziv razglasil umik ameriške vojske s severa Sirije, kar bi ogrozilo položaj ameriške zaveznice, kurdske vojske YPG [jE pE gE], ki jo Turčija obravnava kot teroristično organizacijo. Več o vzrokih in posledicah turške in ameriške odločitve v OFFsajdu ob petih. 

Predlog ukinitve dodatka za delovno aktivnost še naprej razdeljuje slovenske stranke. Nasprotujeta mu tako stranka Socialni demokrati kot tudi Levica. Slednja v primeru ukinitve govori o koncu sodelovanja s koalicijo in obtožuje premiera Marjana Šarca, da z izjavami o koristnosti ukinitve dodatka zavaja. Premier Šarec namreč trdi, da bi ukinitev motivirala ljudi za iskanje zaposlitve in da ne bi škodovala ranljivejšim skupinam. Tina Tomšič z Inštituta 8. marec pojasnjuje, zakaj bi bila ukinitev dodatka, ki jo je že minuli teden sprejel odbor za delo, škodljiva. 

izjava 



Tomšič ne, na svetovni dan dostojnega dela, odzove na trditve premiera Šarca o ukinitvi. 

izjava