V Ženevi so se po približno enem letu spet začeli večstranski pogovori med akterji sirske državljanske vojne pod vodstvom posebnega odposlanca Združenih narodov za Sirijo Staffana de Misture. Opozicija, ki jo predstavlja Sirska nacionalna koalicija, zahteva neposredne pogovore z vlado in razpravo o usodi predsednika Bašarja al Asada. Sirska vlada je to zahtevo zavrnila, pogajanja pa zaenkrat potekajo ločeno zgolj z mediatorji ZN. V nasprotju z nedavnimi pogovori med uporniki in vlado v kazahstanski prestolnici Astana, na pogovorih v Ženevi opozicijo predstavljajo pretežno politični predstavniki brez vpliva na bojišču.

V Franciji se je začela uradna sodna preiskava proti Catherine Griset, asistentki Marine Le Pen. Obtožena je zlorabe položaja in oškodovanja Evropskega parlamenta v višini okoli 340 tisoč evrov zaradi domnevno fiktivne zaposlitve sodelavcev v Evropskem parlamentu. S podobnimi obtožbami, ki jih je sprožila Evropska pisarna za boj proti goljufijam, se sooča tudi Nigel Farage, voditelj britanske stranke Ukip, ki jo Evropski parlament obtožuje domnevne zlorabe sredstev v višini približno 500 tisoč evrov.

V Severni Dakoti je vojska s podporo lokalnih oblasti dokončno pregnala protestnike proti gradnji spornega naftovoda Dakota Access. Po včerajšnjem ultimatu s strani vojske je večina od približno 100 protestnikov svoje taborišče po požigu šotorov zapustila sama, nekaj pa jih je aretirala policija. Vojaški ultimat je sledil neuspešni pritožbi združenih staroselskih organizacij na zveznem sodišču v državi Washington, ki ni odobrilo nujne zaustavitve gradnje.

Madžarski olimpijski komite je naznanil umik kandidature za organizacijo poletnih olimpijskih iger leta 2024 v Budimpešti. Umik prihaja po tem, ko je gibanje Momentum uspelo zbrati več kot 250 tisoč podpisov za razpis referenduma v mestu, na katerem bi o kandidaturi odločali volivci. Vladi očitajo, da bi organizacija olimpijskih iger predstavljala nesmiselno porabo sredstev. Olimpijski komite je odločitev sprejel po posvetovanju z državnimi in mestnimi oblastmi.

Nevladna organizacija Client Earth je z dvema partnerskima organizacijama vložila tožbo proti italijanski regiji Lombardija zaradi prekomernega onesnaževanja in slabe kakovosti zraka. Od regionalne oblasti zahtevajo, naj pripravi načrt, po katerem bo zmanjšala škodljive izpuste plinov in omejila kurjenje na trda goriva. Evropska komisija je prejšnji teden izdala zadnje opozorilo pred uvedbo sankcij petim evropskim državam, vključno z Italijo, zaradi prekomerne koncentracije dušikovega dioksida v zraku. V Italiji delež smrti kot posledica onesnaževanja zaostaja samo za Nemčijo.

Evropska komisija je objavila ekonomsko poročilo o Italiji. Državi je zapretila z disciplinskimi ukrepi, če najkasneje do ekonomske revizije v maju ne bo zmanjšala svojega javnega primanjkljaja. Italijanska vlada, ki se z Evropsko komisijo pogaja o reševanju banke Monte dei Paschi di Siena, je zagotovila, da bodo novi ukrepi zmanjšali primanjkljaj vsaj za 0,2 bruto domačega proizvoda do aprila. Poročilo Evropske komisije nakazuje, da bo javni dolg Italije letos znašal 133,3 odstotkov BDP, kar pomeni 0,5-odstotno zvišanje glede na javni dolg lani. Po evropskih predpisih mora Italija zmanjšati svoj javni dolg za 3,6 odstotkov letno. V sklopu pregledanih držav v poročilu je tudi Slovenija, ki jo je Evropska komisija ocenila pozitivno. Slovenski proračunski primanjkljaj se je od predlani zmanjšal za polovico, komisija pa je opozorila na prezadolženost podjetij in ranljivost bančnega sektorja.

Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so stopili v bran sindikalnemu zaupniku Zavarovalnice Triglav Miletu Zukiću, proti kateremu je uprava zavarovalnice začela postopek izredne odpovedi. Razlog za začetek postopka sta anketni vprašanji, ki sta bili naslovljeni na delavce Triglava. Z njima naj bi Zukić razkril poslovne skrivnosti. Prvo se je nanašalo na splošne regulacije komercialnih popustov pri zastopnikih. Drugo pa na občutni razliki med komercialnimi popusti, ki jih strankam lahko ponudijo zaposleni, in popusti, ki jih ponujajo zunanji izvajalci. Zukić sicer ni edini avtor spletne ankete, a je v skladu s svojimi nalogami povezavo do nje pošiljal članom sindikata.

Odvetnik sindikata Mirko Bandelj trdi, da podatki, ki so splošno dostopni javnosti, ne morejo predstavljati zaupnih informacij. Pri tem se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča.

Izjava

Poleg tega odpoved ni izvedena v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, kot pravi predstavnik Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič. Ta je izpostavil nesodelovanje uprave Triglava s sindikatom in pozval k skupni rešitvi, ki mora biti v skladu z zakonom.

Izjava

Več o postopku izredne odpustitve in odnosu med upravo ter delavci boste lahko izvedeli jutri ob šesti uri v intervjuju z Miletom Zukićem. Samo na Radio Študent.

OFF sta pripravila vajenec Martin in Neja.

Novice s Štajerske

Mestna občina Maribor je na mesto nadzornika komunalnega podjetja Nigrad, v katerem ima večinski lastniški delež, predlagala nekdanjega prokurista družbe Metalvar, Branka Halužana. Podjetje Metalvar je po ugotovitvah FURS v letih 2011 in 2012 državi plačalo 557.000 evrov premalo davkov. Povedano drugače je izstavljenih bilo za kar 2,7 milijona fiktivnih računov. V tem času nepravilnosti je prokuro za podjetje opravljal prav Halužan. V enakem obdobju je podjetje kot direktor vodil Darko Dubravica, ki je v tistem času bil tudi Metalvarjev solastnik. Trenutno pri Nigradu vodi področje gospodarske javne službe. Dubravica je direktorski stolček pri Metalvarju zasedal tudi v obdobju likvidacijskega postopka podjetja Montavar, ki je bilo v lasti Gorana Mladenivića. Montavar je leta 2010 pri bankah najel za kar 46 milijonov kreditov, naslednje leto pa je denar v likvidacijskem postopku izginil neznano kam. Eden od akterjev v omenjeni malverzaciji naj bi po poročanju nekaterih medijev bilo prav podjetje Metalvar. Halužana poizkuša Mestna občina na mesto nadzornika v komunalno podjetje Nigrad imenovati že drugič. Prvo pot ji je to spodletelo leta 2013. V primeru imenovanja, na seji 9. marca, bo nadziral svojega nekdanjega nadrejenega s katerim sta v letih 2011 in 2012 dodobra spoznala in tako tudi v prihodnje ne bi bilo pričakovati težav v njunem odnosu.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor čaka na novega upravljavca. Na Ministrstvu za infrastrukturo proučujejo edino ponudbo za 20-letni najem Letališča Edvarda Rusjana Maribor, ki je k njim priromala do konca razpisa 30. januarja. Po odpiranju ponudbe so na prijavitelja privatno podjetja Aerodrom Maribor naslovili še nekaj vprašanj ter postopek izbire podaljšali za prvotno predvidenih 14 dni, vendar pa odločitve še do danes niso sprejeli. Zataknilo naj bi se pri zahtevi za dopolnitev dokumentacije v zvezi z načrtovanim čarterskim prometom, predvidenimi naložbami in njihovim financiranjem, napovedani vzpostavitvi simulacijsko-izobraževalnega centra ter pripravljenosti lastnika za dokapitalizacijo podjetja. Za dvajsetletni najem lokacije se torej poteguje dosedanji obratovalec letališča, Aerodrom Maribor. Ta je od decembra lani v lasti družbe SHS Aviation d.o.o., ustanovljene v lanskem letu le nekaj mesecev pred prevzemom letališča. Gre za podjetje, ki je v 100% lasti nizozemskega podjetja SHS Aviation B.V., ki je preko hčerinskega podjetja prav tako 100% lastnik v Mariboru registrirane družbe VLM Arlines d.d., ki trenutno čaka na operativno licenco za letenje (AOC). Posedujejo namreč 50 letal 7 letal Fokker-50. Ravno pri VLM Arlines je kot direktor v sodnem registru vpisan Harm Jan Prins, ki je eden izmed deležnikov v zgodbi propadlega poizkusa najema Mariborskega Vinaga s pomočjo kitajskega kapitala. Prav tako je bilo njegovo takratno podjetje izbrano pri pri načrtu gradnje poslovno stanovanjskega kompleksa pri mariborske potrošniškem centru Qulandia. Do podpisa pogodbe ni nikoli prišlo, zaradi Primsove neodzivnosti glede pogajanj okoli cene zemljišča. Prims ima sicer izkušnje v letalski panogi. V preteklosti je bil direktor nizozemske letalske družbe Air Exel. V zvezi s to funkcijo so mu nizozemski kriminalisti decembra 2004 odvzeli prostost na podlagi suma pranja denarja, goljufije in izsiljevanja. Air Exel je dokončno ugasnila leta 2015. Na ministrstvu se torej še odločajo ali in če podeliti dvajsetletni najem edinemu prijavitelju na razpis. Verjetno s tehtnim razlogom. Zgodbi bomo kajpak sledili še naprej.

Agencija Republike Slovenije za okolje je javnemu mariborskemu podjetju Snaga, izdala okoljevarstveno soglasje, potrebno v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo sortirnice odpadkov. Potrebno je še okoljevarstveno dovoljenje in potrditev letošnjega občinskega proračuna, v katerem je predviden najem 10-milijonskega kredita potrebnega za realizacijo projekta. Enak predlog se je na mariborskem mestnem svetu znašel že maja lani, a so ga svetniki takrat zavrnili. Pogodba za izgradnjo sortirnice pa je že podpisana s Krškim podjetjem Kostak. To je oktobra lanskega leta začelo dostavljati opremo potrebno za sortirnico in s tem povečalo pritisk na svetnike, saj bo dobavljeno v vsakem primeru potrebno plačati. Kostak ima namreč pogodbo na ključ in tako vse možnosti zahtevati plačilo za dobavljeno opremo tudi v primeru, da projekt propade. Ločevanje odpadkov sicer predstavlja pozitiven okoljevarstven kazalnik, a tudi če spodleti po mnenju nekaterih škoda ni prevelika.

Štajerske novice je pripravil Marko Vidic.