Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v tvitu povedal, da bo Sudan umaknil s seznama držav sponzork terorizma. Odločitev je odgovor na ponudbo sudanske tranzicijske vlade, da ameriškim žrtvam terorističnega napada na ameriški veleposlaništvi v Tuniziji in Keniji izplača 335 milijonov dolarjev odškodnine. Napad je leta 1998 izvedla Al Kaida, katere vodja Osama bin Laden se je takrat nahajal v Sudanu. Umik s seznama sponzork terorizma bo Sudanu predvidoma olajšal poslovanje in trgovanje s podjetji in bankami drugih držav ter zadolževanje pri Mednarodnem denarnem skladu.

Če je dvanajst ameriških smrtnih žrtev vrednih dobrih 300 milijonov dolarjev, pa imajo bistveno nižjo ceno življenja Indonezijcev. Tako je nizozemska vlada milostno ponudila po 5.000 evrov odškodnine otrokom ubitih indonezijskih vojakov, ki so jih nizozemske oblasti usmrtile v množičnih ubojih med indonezijsko osvobodilno vojno v letih 1946 in ‘47 na otoku Sulavezi. Teh vojakov je bilo okoli 860, ni pa jasno, koliko od njihovih otrok bo zahtevalo odškodnino. Za poboje se je nizozemska vlada sicer leta 2013 opravičila in obljubila izplačilo vdovam ubitih vojakov, a je do zdaj zavračala zahteve po izplačilu odškodnine njihovim otrokom.

Rohinška Osvobodilna vojska Arakan Rohinga je ugrabila tri poslanske kandidate iz vladajoče stranke Narodna liga za demokracijo mjanmarške državne svetnice, torej vodje vlade, Aung San Su Či. V zameno za izpustitev kandidatov zahtevajo, naj oblasti izpustijo rohinške študente, ki so jih aretirale na protestih v zadnjih tednih. Ugrabitev se je sicer zgodila dobra dva tedna pred načrtovanimi parlamentarnimi volitvami 8. novembra, ki bodo druge volitve, odkar v Mjanmaru ni več na oblasti vojaška hunta. Na njih bo predvidoma slavila trenutna vladajoča Aung San Su Čijina stranka. Ta je v zadnjih letih sicer vodila vojaške pogrome nad rohinškim prebivalstvom, ki si prizadeva za večjo regionalno avtonomijo. Mjanmarška vojska je tako odgovorna za številne genocidne pokole rohinških civilistov, zaradi katerih je bilo več kot 700.000 Rohing primoranih zbežati v sosednji Bangladeš, kjer životarijo v begunskih taboriščih, drugi pa so ostali v Mjanmaru kot brezpravni prebivalci. Tako je opazovalec Združenih narodov v Mjanmaru izjavil, da prihajajoče volitve ne bodo pravične in svobodne, saj je številni rohinški populaciji odvzeta volilna pravica. Volilna komisija pa je že napovedala, da polovica  prvotno načrtovanih volišč v zvezni državi Rakhine ne bo obratovala.

V Pakistanu pa za izpustitev političnih zapornikov ugrabitev ni bila potrebna. Le nekaj ur po aretaciji vodje opozicije Mohameda Safdarja so ga oblasti izpustile v zameno za varščino. Priprle so ga malo pred ponedeljkovim protestniškim shodom zaradi njegovega nedeljskega protestnega govora pred mavzolejem ustanovitelja Pakistana Mohameda Alija Džine. Safdar je sicer zet nekdanjega dolgoletnega pakistanskega premierja Navaza Šarifa, odstavljenega v korupcijski aferi. 11 opozicijskih strank, od prejšnjega meseca združenih v Pakistansko demokratično gibanje, zahteva odstop trenutnega premiera Imrana Khana, ki ga obtožujejo, da je priredil rezultate volitev leta 2018 in da za njim stoji vojska, ki je skozi celotno zgodovino države od njene osamosvojitve od Združenega kraljestva leta 1947 igrala močno vplivno politično vlogo.

V Čilu so večtisočglavi protesti obeležili prvo obletnico lanskega vala protestov, ki je zahteval reforme v pokojninskem, izobraževalnem in zdravstvenem sistemu ter novo ustavo. Tokratni protesti pa ne predstavljajo le protestniške nostalgije, ampak se odvijajo le nekaj dni pred referendumom o morebitni novi ustavi, ki se ima zgoditi 25. oktobra. Trenutna ustava namreč izvira še iz časov diktatorja Augusta Pinocheta. Na referendumu bodo tako državljani lahko oddali glas za pisanje nove ustave ali proti njemu ter izbrali, ali naj novo ustavo piše ustavodajna skupščina, katere člani bi bili v celoti voljeni v ta namen, ali naj bo mešana, sestavljena iz članov parlamenta in članov za to voljenih ustavodajnikov. Če bi se večina odločila za novo ustavo, bi bili predstavniki v ustavodajno skupščino predvidoma izbrani z ločenimi glasovi ob občinskih volitvah. Na tretjem glasovanju, predvidoma leta 2022, pa bi državljani sprejeli ali zavrnili novo ustavo.

Več tisoč protestnikov se je zbralo tudi v Kolumbiji. Staroselci, med katerimi so mnogi v Bogoto na proteste potovali tudi po teden dni, so zahtevali srečanje s predsednikom Ivanom Duquejem zaradi naraščajočega nasilja nad staroselskim prebivalstvom. To je izbruhnilo po podpisu mirovnega sporazuma vlade z marksistično-leninistično skupino FARC oziroma Revolucionarne oborožene sile Kolumbije leta 2016, po katerem so nekatere rivalske oborožene skupine zasedle izpraznjene poti in območja trgovine z drogami, ki so bili prej pod nadzorom FARCA. Predstavniki staroselcev trdijo, da so oborožene skupine le v zadnjih dveh letih ubile 167 staroselcev. Razvoj infrastrukture v ruralnih predelih države in pomoč ruralnim skupnostim, vključno s staroselskimi, sta bili dve od obvez vlade v podpisanem sporazumu, ki pa jih, če gre verjeti protestnikom, ni izpolnila.

Duque je sicer njihove pozive k neposrednemu dialogu odklonil, češ da bi politične diskusije morale potekati v parlamentu. Medtem pa se mu že obetajo novi protesti - za jutri so namreč sindikati in študentske skupine sklicali splošno stavko proti Duquejevi vladi, skoraj leto dni po valu protestov, ki so državo zajeli lani zaradi antisocialnih politik, med katerimi sta bila znižanje minimalne plače za mlajše delavce in dvig upokojitvene dobe.

Novice iz Slovenije

Pravnika Andraž Teršek in Dejan Pavlin sta na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti policijske ure. Menita, da lahko država to razglasi zgolj v primeru, da pred tem razglasi izredno stanje. Zakon o nalezljivih boleznih, na katerega se ob tem ukrepu sklicuje vlada, dovoljuje omejitev gibanja na  okuženih ali neposredno ogroženih področjih, česar pa po mnenju obeh pravnikov ustava ne dopušča.

V spodbudo spoštovanju ukrepov proti širjenju epidemije in da vrlim državljanom ne bi zmanjkalo motivacije, osrednjo Slovenijo in Suho krajino danes preletavajo vojaški helikopterji in letala. Če morda ukrepi ne bi zalegli proti epidemiji, se namreč slovenski letalci urijo v bojnih postopkih reševanja. Če pa vas, drago poslušalstvo, kljub temu skrbi porast epidemije, naj vam razkrijemo še boljšo vest, ki navdaja z optimizmom: ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je povedala, da gradnja novega zapora na Dobrunjah poteka po načrtih. Kot so tvitnili z ministrstva, je investicija prepoznana kot eden izmed strateških projektov za okrevanje po covidu-19.

Ljubljanski mestni svetniki so z 31 glasovi za in nobenim proti  sprejeli sklep, da obsojajo delovanje in zbiranje paravojaških milic in nacionalističnih skupin v Ljubljani. Sklep so predlagali svetniki Levice, medtem pa sta NSi in SDS neuspešno predlagala njegov umik z dnevnega reda. Svetnika iz vrst NSi-ja sta zasedanje pred glasovanjem protestno zapustila. Več v OFFsajdu ob petih.