Francija se je na petkove napade, za katere je odgovornost prevzela Islamska država oziroma Daeš, odzvala z bombdardiranjem oporišč napadalcev v Siriji. V napadu je v mestu Raka uničila poveljniško točko in vadišče, med tem pa je po poročanju proti Daeš skupine Raqqa is Being Silently Slaughtered zadela tudi stadion, muzej, zdravstveni dom, klinike, piščančjo kmetijo in lokalno vladno stavbo.

Kot odgovor na napade je omenjena država z represivnimi organi prav tako izvedla številne protiteroristične racije. Po besedah premierja Manuela Vallsa so po napadih opravili več kot 150 hišnih preiskav, ki so se zgodile v pariškem predmestju Bobigny, Toulouse, Calais, Jeumont in Grenobl. Spomnimo, da je po napadih vlada razglasila izredne razmere in uvedla poostren nadzor na mejah. Pri začasni okrepitvi nadzora pa so sledile tudi druge države, kot je Italija, ki je okrepila prisotnost represivnih organov na letališčih, železniških postajah in v okolišu kulturnih znamenitosti. Z dodatno pomočjo vojakov meje nadzira tudi Avstrija, učinek napadov na politiko okoli migracije beguncev pa je povzel švicarski minister za obrambo in civilno zaščito Ueli Maurer, ki je ob izražanju potrebe po poostritvi mejnega nadzora dejal, navajamo, “Do sedaj je bilo politično to tabu. Ampak sedaj je ukrep ponovnega uvajanja nadzora na mejah nujen”.

O istem ukrepu so namreč nemudoma po napadih pričele razmišljati beguncem bolj nenaklonjene parlamentarno politične avtoritete, kot je bavarski premier Horst Seehofer, sveža poljska vlada oziroma vladajoča desna stranka Zakon in pravičnost pa je opozorila, da po napadih ne vidi nobene možnosti za spoštovanje evropskega dogovora o premeščanju beguncev. Napadom so sledile izjave veljakov Zahoda o napadu na evropske in univerzalne človekove vrednote, katerim se je pridružil tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je o napadih v sporočilu za javnost zapisal, citiramo, “Ne, ne gre več za človeka. Kajti nekdo, ki je pripravljen za udejanjanje svojih ideoloških postulatov pokončati več kot 120 naključnih posameznikov, katerih krivda je bila le to, da so bili nedolžni, tega imena ni vreden”, konec navedka. Da je tovrstna univerzalna človečnost močno geografsko omejena, pričajo odzivi na napade Daeša v Bejrutu, zaradi katerih je umrlo 43 ljudi in okoli katerih so bili podobni odzivi o človečnosti skopi.

Pariški napadi pa so odmevali tudi na nadaljevanju zasedanja zunanjih ministrov svetovnih velesil na Dunaju, od koder je prišel poziv po spremembi sirske ustave in izvedbi volitev v roku 18-ih mesecev. Ministri so se sicer dogovorili o vključitvi neterorističnih skupin v pogajanja, kdo to so, pa še vedno ostaja kamen spotike. Prav tako se niso opredelili do ohranitve ali odstavitve sirskega predsednika Bašarja.

Na včerajšnjemu drugemu krogu lokalnih volitev v Ukrajini si je županski stolček v Kijevu ponovno uspel priboriti nekdanji boksarski šampijon Vitalij Kličko. Na območju Donetska in Luganska volitev sicer ni bilo, spopadi med ukrajiniskimi silami in proruskimi separatisti pa se nadaljujejo.

Izraelska vlada je dopustila imigracijo preostale skupine Falašmure, etiopskih kristjanov, ki se umeščajo med potomce židov. Okoli 9000 Etiopijcev, ki so v tranzitnih taboriščih več let v mestih Adis Ababa in Gondar čakali na zeleno luč Izraela, bo tako nastanjenih v obdobju petih let, vendar ob pogoju uspešne spreobrnitve v židovsko vero. Večino etiopskih židov je Izrael pod zakonom, ki je zagotavljal državljanstvo vsem v tamkajšno državo vračajočim se židom, namreč sprejel med letoma 1984 in 1991, številni sorodniki pa so ostali zunaj. Pred dvema letoma je večina izraleske parlamentarno politične avtoritete problem že imela za rešen, češ da je proces imigracije dokončan. Etiopski židje so v Izrealu sicer deležni slabših socialnih pogojev, prav tako pa so tarča rasističnih izpadov, na kar so letos opozarjali tudi s protesti.

Sodišče v Kambodži je odredilo aretacijo vodje opozicije Sama Rainsyja. Ta prihaja nekaj dni po tem, ko je tamkašjni premier Hun Sen grozil opzicijski vodji s tožbo zaradi Rainsyjevega poziva mednarodni skupnosti, s katerim je nagovarjal k vršenju pritiska k mirnemu odstopu premierja. Aretacija se sicer nanaša na obsodbo klevetanja vodje opozicije iz leta 2008, ki mu je naložila dve leti zaporne kazni zaradi obtoževanja takratnega zunanjega ministra Hora Namhonga o sodelovanju z Rdečimi Kmeri. Obsodba ni nikoli bila izvedena, ker ima kot član parlamenta opozicijski vodja parlamentarno imuniteto, pa je vprašljivo, ali bo do te prišlo tudi sedaj.

Novinarka časopisa Dela Anuška Delić je ob zahtevku dostopa do magnetograma 48. vladne seje ugotovila, da se zvočni posnetki vlad samodejno brišejo, ko ti dosežejo dolžino 20 ur. Decembra lani je namreč vlada spremenila tako imenovano navodilo številka 12 o hranjenju zapisov sej, s katerim je s sklicevanjem na racionalizacijo ukinilo dobesedno prepisovanje seje vlad. Hkrati s tem pa je očem javnosti skrito odredilo tudi izbris zvočnih posnetkov, kar v praksi onemogoča dostop do teh posnetkov tudi organom pregona. Več o težnji vlade po racionalizaciji, v katero ta šteje tudi odsotnost nadzora s strani organov pregona pa v offsajdu ob 17-ih.