V Skopju so potekali protesti proti vladni neaktivnosti na področju problematike onesnaženja zraka in smoga v prestolnici in ostalih mestih po državi. Protestniki obtožujejo vlado, da jih bolj skrbi nabiranje političnih točk kot zdravje prebivalcev. Oblasti so do sedaj le pozvale državljane, da uporabljajo javni prevoz, starejše in bolne ljudi ter nosečnice pa da naj ne gredo na delo do 4. januarja. Okoljski minister Nurhan Izairi je predlagal, da se šolske novoletne počitnice začnejo prej. Makedonija ni edina država v regiji, ki se spopada s tem problemom - povišane koncentracije smoga so zaznali tudi v večjih mestih Bosne in Hercegovine.

Organizacija Novinarji brez meja je v svojem letnem poročilu objavila podatek, da je v letu 2015 bilo ubitih 110 novinarjev. 67 jih je umrlo med poročanjem ali zaradi tega, pri preostalih ubitih novinarjih pa ni bilo mogoče določiti motiva, kar lahko pripišemo pomanjkanju neodvisnih preiskav s strani pristojnih služb v nerazvitih in razvijajočih se državah. Za razliko od prejšnjih let, je bilo letos dve tretjini novinarjev ubitih na območjih brez oboroženih konfliktov. Najnevarnejša država za poročanje je bila znova Sirija, sledita ji Irak ter Francija, ki se je na seznamu znašla zaradi napada na uredništvo revije Charlie Hebdo januarja letos.

Izraelsko vrhovno sodišče je nekdanjemu izraelskemu premierju Ehudu Olmertu znižalo zaporno kazen iz šestih let na 18 mesecev. Olmerta, ki je sedel na premierskem stolčku med letoma 2006 in 2009, je sodišče oprostilo obtožb iz časa županovanja v Jeruzalemu, ko naj bi v zameno za odobritev gradbenega projekta prejel podkupnino v višini 120.000 evrov. Hkrati je sodišče potrdilo sodbo za prejem 14.000 evrov v času, ko je bil minister za promet. Olmert je za svoje korupcijske afere že plačal politično ceno - leta 2009 je odstopil z mesta predsednika sredinske stranke Kadima, ki je trenutno brez predstavnika v Knesetu. Zaporno kazen bo predvidoma začel služiti 15. februarja.

Saudova Arabija je po razglasitvi rekordnega proračunskega primanjkljaja v višini 98 milijard ameriških dolarjev na domačem trgu zvišala cene energentov za 40 odstotkov. Razlog za proračunsko luknjo lahko najdemo v nizkih cenah nafte na svetovnem trgu, od katerih je Saudova Arabija močno odvisna. Poleg zvišanja cen energentov je finančno ministrstvo najavilo tudi ukinjanje subvencij za le-te ter privatizacijo nekaterih sektorjev gospodarstva v naslednjih petih letih. Saudova Arabija prek OPEC-a sicer drži cene nafte nizko, da bi s trga izrinila konkurenco. Prav tako ima proračunske rezerve v višini 700 milijard dolarjev, zato si s primankljajem ne dela pretiranih preglavic.

Voditelji srednjeameriških držav so dosegli dogovor, ki bo omogočil še nedoločeni številki kubanskih migrantov, ujetih na meji Kostarike in Nikaragve, nadaljevanje poti proti Združenim državam Amerike. Na severni meji Kostarike se trenutno nahaja približno 8000 Kubancev, saj je Nikaragva, bližnja zaveznica Kube, mejo zaprla novembra. Kostariški zunanji minister Manuel Gonzalez je poudaril, da gre za izjemen ukrep, ki pa se nanaša le na tiste posameznike, ki so v državo vstopili zakonito. Število migrantov se je v zadnjem letu povečalo kot posledica otopljevanja kubansko-ameriških odnosov in posledičnega strahu ukinjanja azilnih ugodnosti za Kubance, ki po trenutni ureditvi iz časov hladne vojne ne morejo biti deportirani nazaj, ko dosežejo kopno ZDA.

Sindikat novinarjev Slovenije, Društvo novinarjev Slovenije, svet delavcev in aktiv novinarjev Dela poziva vodstvo in lastnike časopisa Dela, da natančno pojasnijo kriterije odpuščanja novinarjev v dotični medijski hiši. V javnem pozivu so poudarili negativne učinke nepreglednega načina odpuščanja in opozorili na neprimernost zgolj stroškovnega kriterija, ki ima negativen vpliv tudi na proizvajano vsebino. Več o pozivu pojasni predsednica Društva novinarjev Slovenije, Petra Lesjak Tušek:

Izjava

Sogovornica pojasni, da problem prav tako vidijo v širšem trendu podrejanja slovenskega medijskega prostora kapitalu:

Izjava

Člani izvršnega odbora Društva Bela krajina Ljubljana so na vlado predali poziv k takojšnji odstranitvi žične ograje v Beli krajini. V društvu poudarjajo, da bo rezalna žica še dodatno povečala že tako visoko brezposelnost. Predsednik društva Tone Grahek poleg gospodarskih poudarja tudi ostale posledice za lokalno prebivalstvo.

Izjava

Civilna družba z območja Bele krajine je sicer že v začetku meseca varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer predložila oceno ustavnosti zakona o nadzoru državne meje. Grahek o odzivu s strani varuhinje:

Izjava

OFF je pripravil vajenec Antun