Off ogorčenja nad Pahorjem
Danes svoj 94. rojstni dan praznuje britanska kraljica Elizabeta II. Rojena 21. aprila 1926 v Londonu je britanski prestol zasedla pri 25 letih, ko je njen oče George VI. leta 1952 nenadoma umrl. Najstarejša britanska monarhinja in svetovna voditeljica z najdaljšim stažem se je letos prvič v svoji skoraj 70-letni vladavini odpovedala slavnostnim topovskim salvam, paradi. V izogib občutkom neenakosti, ki bi jih praznovanje sicer sprožilo Britancem.
K bolj resnim posledicam pandemije. Svetovna banka ocenjuje, da bo pandemija novega koronavirusa letos v revščino potisnila od 40 do 60 milijonov ljudi. To bi bila prva zabeležena rast svetovne revščine od leta 1998, ko je izbruhnila azijska finančna kriza. Globalna meja revščine je določena pod 1,75 evra dnevne porabe in se je doslej po svetu zmanjševala. Lani je z manj kot toliko denarja dnevno živelo 8,2 odstotka svetovnega prebivalstva, letos pa naj bi se delež povečal na 8,6 odstotka, s 632 na 665 milijonov ljudi.
V strahu pred padcem v slednjo se je včeraj iz perujske prestolnice Lima na pot v sto in več kilometrov oddaljena manjša mesta peš podalo več tisoč migrantskih delavcev. Enomesečna karantena, ki jo je vlada razglasila 18. marca, je suspendirala vse javne prevoze. Tisoči migrantskih delavcev, ki trenutno ne morejo delati, so se v strahu pred izgubo nastanitve raje odločili za tveganje za okužbo na poti k svojim družinam. Zvezna policija jih je na praznih avtocestah izven mesta poskusila zaustaviti in razgnati s solzivcem.
Po včerajšnji blokadi medijskih vsebin javnih radiotelevizij in tiskovnih agencij Saudove Arabije in Združenih arabskih emiratov je turški predsednik Recep Tayip Erdogan napovedal, da bo država ostro obračunala z turškimi mediji, ki bodo, citiramo: “Širili politične viruse.” Novinarji manjših lokalnih medijskih hiš, ki kritično poročajo o trenutni situaciji, se bojijo ponovitve pridržanj in priporov, ki so se zadnjič množično zgodili po neuspelem državnem udaru leta 2016, ko je oblast obračunala s svojimi kritiki. Praznih postelj v turških zaporih je naenkrat veliko, potem ko so tamkajšnje oblasti spustile prek 40 tisoč nepolitičnih zapornikov v izogib širitvi epidemije za zidovi zaporov.
Do vladnih ukrepov kritične glasove bo odslej utišal tudi spletni socialni velikan Facebook. Predstavniki podjetja so včeraj sporočili, da bodo vse strani in dogodki v ZDA, ki bodo pozivali k nasprotovanju družbeni osamitvi, takoj blokirani, uporabniki pa odstranjeni. Izjeme bodo samo dogodki, ki jih bo odobrila zvezna vlada. Od danes so tako v uporabi tudi filtri, ki bodo avtomatično odstranjevali objave, ki bi odsvetovale zdravljenje ali uporabo osnovnih zaščitnih ukrepov proti širjenju novega koronavirusa. Kritiki opozarjajo, da gre za precedenčno ukinjanje pravice do izražanja, ki jo podpira zvezna vlada. Delovanje slednje, poosebljeno v Twitter profilu predsednika Donalda Trumpa, sicer deluje pogosto shizofreno, ko hkrati uvaja ukrepe za zaustavitev širjenja bolezni, istočasno pa daje podporo protestnikom, ki zahtevajo konec omejitev. Več V OFF komentarju čez slabo uro.
Ameriška vlada naj bi imela prste vmes tudi pri odstavitvi vlade nekdanjega kosovskega premiera Albina Kurtija, ki je 25. marca letos v kosovskem parlamentu dobila nezaupnico. Kurti je v spletni novinarski konferenci dunajske tiskovne hiše Concordia s prstom pokazal na Richarda Grenella, posebnega ameriškega odposlanca na Kosovu. Združene države naj bi želele še v času iztekajočega se mandata Donalda Trumpa doseči dogovor s srbsko vlado o izmenjavi spornih teritorijev med državama, čemur nasprotuje Kurtijeva stranka Samoopredelitev. Grenell naj bi se v svojih prizadevanjih sestal s predstavniki Demokratske lige in jih prepričal v odhod iz koalicije.
Spomnimo. Pogovori o izmenjavi ozemelj, ki sta jih začela kosovski predsednik Hashim Thaci in srbski predsednik Aleksandar Vučić, predvidevajo izmenjavo doline Preševo v Srbiji, ki jo večinsko poseljujejo etnični Albanci, za območja na severu Kosova, poseljena s pretežno srbskim prebivalstvom. Izpeljava tovrstnega dogovora bi Trumpu koristila v kampanji pred prihajajočimi novembrskimi predsedniškimi volitvami, ko bi ta izmenjavo ozemelj brez oboroženega posredovanja predstavil kot diplomatsko zmago, ki je niso bile sposobne doseči niti Clintonova in Busheva, še manj pa Obamova administracija. Kurti je prepričan, da bi se o tej temi na referendumu najprej morali izreči kosovski državljani in državljanke, a bržkone bi ta predlog naletel na neodobravanje ljudstva tako na Kosovu kot v Srbiji.
V javnost so pricurljale podrobnosti tajnega sporazuma, sklenjenega med srbsko in avstrijsko vlado, o vračanju migrantov v Srbijo. Sporazum, ki sta ga vladi podpisali aprila lani, predvideva nastanitev migrantov, ki jim Avstrija ne odobri azila, deportacija v njihove države izvora pa ni mogoča, na ozemlje Srbije, v kolikor so ti v Avstrijo prispeli prek balkanske poti. Migrante naj bi srbska vlada namestila v obstoječe begunske centre, stroške njihove nastanitve pa naj bi krila avstrijska vlada. Osnutek dogovora je pred tednom dni prva objavila tiskovna hiša Deutsche Welle, kljub pritiskom domačih medijev pa srbsko Ministrstvo za notranje zadeve odlaša z objavo podrobnosti dogovora.
Nasprotno se je srbski predsednik Vućić ob ogledu del na hitri železniški progi med Beogradom in Novim Sadom, ki kljub sicer precej strogi vsedržavni karanteni nemoteno potekajo dalje, na dolgo in široko razgovoril o srbsko-ruskem prijateljstvu in ruskih donacijah medicinske opreme in osebja, ki naj bi ključno prispevali k slabljenju epidemije v tej zahodnobalkanski državi.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je odločilo, da zaradi razmer, ki v državi vladajo zaradi epidemije, letos prvič po dvajsetih letih od njegove uvedbe odpove nacionalno preverjanje znanja, ki ga poznamo tudi pod imenom eksterci. Pri odločitvi so se oprli na ocene strokovnjakov, od zavoda za šolstvo do državnega izpitnega centra, in predstavnikov ravnateljev. Že pripravljene izpitne pole bodo na Državnem izpitnem centru dostopne v elektronski obliki. Učenci in učitelji pa jih bodo lahko uporabili kot dodatno gradivo pri utrjevanju znanja ali zaključevanja šolskega leta. Ministrstvo še ni sporočilo, po kakšnem ključu se bodo lahko bodoči fazani in fazanke vpisali na srednje šole in kako bo potekalo rangiranje ob zaključku šolskega leta.
Predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor je danes skupaj z obrambnim ministrom Matejem Toninom na prvem uradnem pogovoru po imenovanju sprejel načelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadirja Roberta Glavaša. Pogovarjali so se o razvoju vojske in vprašanju uveljavitve 37. a člena zakona o obrambi. Glavaša bo Pahor 17. decembra ob 30. obletnici postroja pripadnikov zaščitne brigade Teritorialne obrambe v Kočevski reki povišal v čin generalmajorja.
Ob protokolarnih dogodkih javnosti ne ugaja klovnaštvo, ki ga predsednik zganja v javnem življenju in na socialnem omrežju Instagram. V združenju za dostojno starost Srebrna nit so se tako v javnem pismu obregnili ob obiske domov starostnikov, kjer Pahor stanovalce nagovarja in jim prepeva prek magnetofona.
Izjava
Se morda zavedate, da lahko v času, ko vi na dvorišču prepevate, v sobah umirajo ljudje, eden, dva, več. Gre za nespoštljiv odnos vseh, ki ne morejo na balkone in ležijo nepomični in osamljeni po sobah, so med drugim zapisali v pismu.
Dodaj komentar
Komentiraj