OFF oklepnikov v Ukrajino
Po ukazu ruskega predsednika Vladimirja Putina je v Ukrajini ob 10. uri po našem času v veljavo stopilo enostransko začasno premirje. 36-urna prekinitev spopadov traja za čas predvečera pravoslavnega božiča in božični dan. K prekinitvi spopadov je pozval vodja ruske pravoslavne cerkve patriarh Kiril, v telefonskem pogovoru s Putinom pa se je za to zavzel tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. To bo prvo enostransko začasno premirje od začetka vojne v Ukrajini februarja lani. Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je v odzivu dejal, da je predlagano začasno premirje trik, s katerim želi Rusija zaustaviti napredovanje ukrajinske vojske na vzhodu Donbasa in tako poslati okrepitve na to območje.
Nemčija in Združene države Amerike bosta Ukrajini začeli dobavljati oklepna bojna vozila. Za to sta se po telefonu dogovorila ameriški predsednik Joe Biden in nemški kancler Olaf Scholz. Pred njima je oklepna vozila Ukrajini obljubil francoski predsednik Emmanuel Macron. Francoska vlada je sporočila, da gre za prve modele zahodnih tankov, ki bodo dobavljeni Ukrajini. V resnici gre za lažja oklepna vozila od tankov, znana pod oznakami AMX-10, ki so namenjena predvsem oboroženi izvidniški dejavnosti. Američani bodo v Ukrajino poslali Bradleyje, namenjene prevozu pehote in boju proti pehoti, Nemci pa Marderje, ki se uporabljajo z istim namenom kot ameriški oklepniki. Po poročanju Reutersa bosta državi skupaj zagotovili devetdeset vozil, Nemčija do marca, Združene države pa časa dobave še niso sporočile. Ukrajina zahod sicer že dlje časa prosi za okoli tisoč bojnih vozil. Poleg vozil bo Nemčija zagotovila še protiraketni sistem, ki so ga Ukrajini decembra obljubile tudi Združene države Amerike. Ruski veleposlanik v Washingtonu je poteze označil za zavlačevanje vojne. V Nemčiji do sedaj niso bili naklonjeni pošiljanju oklepnikov v Ukrajino, saj bi lahko to Rusija razumela kot dejanje eskalacije. Oklepna vozila so namreč v nasprotju s protiraketnimi sistemi, ki so jih zahodne države že dobavljale Ukrajini, namenjena ofenzivnim operacijam in bodo Ukrajini v pomoč predvsem pri morebitnih protiofenzivah.
Po enajstem krogu glasovanja predstavniški dom ameriškega kongresa še nima svojega predsednika. Vodja republikancev Kevin McCarthy, kongresnik iz Kalifornije, namreč ni zbral potrebne večine 218 glasov. V zadnje izvedenem enajstem krogu ga je podprlo 200 kongresnikov. Največ glasov je ponovno dobil vodja demokratov Hakeem Jeffries iz New Yorka, in sicer vseh 212 demokratov. Po lanskih vmesnih volitvah imajo v 435-članskem kongresu večino sicer republikanci, ki zasedajo 222 sedežev, demokrati pa omenjenih 212, potem ko je konec novembra preminil kongresnik zvezne države Virginija, Donald McEachin. Kljub temu se McCarthyju izvolitev vztrajno izmika zaradi frakcije približno dvajsetih republikanskih nasprotnikov, ki so si nadeli ime skupina svobode in glasujejo za druge kandidate. Predstavniški dom s svojim delom ne more začeti, dokler nima izvoljenega predsednika, kar v praksi pomeni, da je zakonodajna veja oblasti nedelujoča, saj morajo zakone potrditi tako v senatu kot kongresu, preden jih podpiše predsednik Joe Biden. Najdaljše volitve v zgodovini Združenih držav Amerike so sicer potekale v 34. kongresnem sklicu leta 1855, ko so kongresniki svojega predsednika izvolili po dveh mesecih oziroma 133 krogih glasovanja. Do vsaj devetih krogov glasovanja je nazadnje prišlo pred 163 leti.
Vrhovni sodniki v Južni Karolini so s tremi glasovi za in dvema proti razveljavili državni zakon, ki prepoveduje splav po šestem tednu nosečnosti. Razveljavljeni zakon je bil napisan že leta 2021, v veljavo pa je prišel tri dni po razveljavitvi sodbe Roe proti Wade junija lani. Tako je ponovno prišel v veljavo stari zakon, ki dovoljuje splav do dvajsetega tedna nosečnosti. V Idahu so podporniki pravice do splava isti dan z enakim razmerjem glasov izgubili tožbo proti prepovedi splava. Tako se je Idaho pridružil še dvanajstim zveznim državam, kjer je splav prepovedan, v petih drugih pa še potekajo sodni spori.
V New Yorku stavkajo vozniki Uberja zaradi tožbe, ki jo je podjetje vložilo proti newyorški komisiji za taksije in limuzine. Komisija, ki je zadolžena za nadzor in regulacijo panoge, je namreč novembra sprejela zvišanje vozniških tarif, kar je Uber označil za »ekonomsko neupravičen« ukrep. Zvišanje bi moralo v veljavo stopiti konec decembra, a je uveljavitev zaradi tožbe zadržana. Stavki je podporo izrazil tudi newyorški sindikat taksistov.
Stavkajo tudi železniški delavci v Združenem kraljestvu, saj se pogajanja z vlado in delodajalci o ureditvi pogojev dela in zvišanju plač še niso premaknila. Stavka traja 48 ur; v tem času izvajajo petino prevozov, prav tako bodo linije končale obratovati prej kot običajno. Nezadovoljstvo železniških delavcev je dodatno povečal vladni zakonodajni predlog o zagotovitvi minimalne ravni storitev v času stavk v nekaterih panogah, tudi železniški. Zaposlenim, ki bi odklonili delo, ki spada v zagotavljanje minimalne ravni storitev, bi grozila odpustitev, zakonski predlog pa uvaja tudi možnost tožbe proti sindikatom.
Turško ustavno sodišče je blokiralo bančni račun Ljudske demokratične stranke, znane pod kratico HDP. Zamrznilo je račun za volilne kampanje, na katerega bi morala stranka ta mesec prejeti četrtino 27 milijonov evrov javnih sredstev. Tretja največja stranka turškega parlamenta bo tako ostala brez sredstev za kampanjo pred julijskimi parlamentarnimi volitvami. Zamrznitev sredstev je decembra zahteval državni tožilec, češ da bodo porabljena za pomoč Delavski stranki Kurdistana, znani pod kratico PKK, ki jo v Turčiji preganjajo kot teroristično organizacijo. Pri HDP se bodo na odločitev pritožili. Že od marca 2021 je državni tožilec od ustavnega sodišča zahteval tudi ukinitev stranke HDP.
Afganistanski minister za rudnike in nafto Šahabudin Delavar je s predstavnikom kitajskega državnega podjetja, znanega pod kratico CAPEIC, podpisal pogodbo o črpanju nafte v porečju Amu Darje in razvoju naftnih rezerv v pokrajini Sar-e Pul. Gre za prvi večji dogovor o pridobivanju javnih dobrin med tujim podjetjem in talibansko vlado, ki je oblast v državi prevzela avgusta 2021. Kitajski odposlanci so pogodbo označili kot pomembno za ekonomsko rast v Afganistanu, saj naj bi ustvarila okoli tri tisoč delovnih mest. CAPEIC bo v to srednjeazijsko državo letno investiral 150 milijonov evrov. Investicija bi se lahko v treh letih povišala na 540 milijonov, trajanje pogodbe pa je določeno na 25 let. V skladu s pogodbo ima Afganistan v projektu dvajsetodstotno partnerstvo, ki bi se lahko zvišalo do 75 odstotkov.
Članice Varnostnega sveta Združenih narodov so na zasedanju izrazile zaskrbljenost zaradi provokacij izraelskega skrajno desnega ministra za nacionalno varnost Itamara Ben-Gvira. Pozvali so k ohranjanju statusa quo glede mošeje Al Aksa. Mošejo za sveti kraj smatrajo tako muslimani kot judje, ki pa imajo v njej prepoved molitve. Palestinski odposlanec v Združenih narodih Rijad Mansur je Izrael obtožil, da do Palestincev deluje »s popolnim prezirom«.
Vlada je sprejela sklep o izvedbi državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn Dolenja vas na Krasu. Ta predvideva enajst večjih vetrnih elektrarn, ki bi skupno lahko proizvedle do 66 megavatov moči. Polje vetrnic načrtuje avstrijska družba Alpen-Adria Energie, ki upravlja z že postavljeno veternico pri Dolenji vasi. Prebivalci občine Divača, v katero spada območje polja vetrnic, so leta 2014 na referendumu sicer izrazili nasprotovanje vetrnim elektrarnam. Stališče divaške občine do vladnega sklepa in alternativni predlog, ki bi upošteval voljo občanov, predstavi podžupan Mario Benkoč.
Vlada je sprejela tudi sklep o nadgradnji 110-kilovatnega daljnovoda Divača–Koper. Namen je nadgradnja obstoječega enosistemskega daljnovoda v dvosistemskega zaradi pričakovane povečave odjemne moči Luke Koper v prihodnjih letih.
OFF je pripravil vajenec Tilen, mentoriral je Fabjan.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj