Ameriški predsednik Joe Biden je kitajskega predsednika Ši Džinpinga oklical za diktatorja. Za balon, ki je nad Združenimi državami letel med koncem januarja in začetkom februarja, za katerega Američani trdijo, da je bil vohunski, po Bidenovih besedah Ši ni vedel. Nekaj takega pa je, je zatrdil Biden, velika sramota za diktatorje. Kitajsko zunanje ministrstvo je Bidnovo opazko obsodilo z izjavo, da gre za absurdne in neodgovorne trditve, ki resno kršijo osnovna dejstva, politično dostojanstvo Kitajske in standarde diplomatskih protokolov. Biden je ostre besede izjavil dan po tem, ko se je ameriški državni sekretar zunanji minister Anthony Blinken vrnil z obiska v Pekingu. V ponedeljek se je Blinken sestal s Šijem. Strinjala sta se o stabilizaciji odnosov med velesilama. A jasnih sprememb srečanje ni prineslo. Po mnenju Blinkna so bili med pomembnejšimi tokrat pogovori o ponovni vzpostavitvi neposrednih komunikacij med najvišjimi ameriškimi in kitajskimi poveljniki. Kitajska je vzpostavitev tovrstne komunikacije zavrnila, kot oviro pri tem pa navedla sankcije Združenih držav. Glede odprave ameriških sankcij proti Kitajski, ki se tičejo predvsem polpevodnikov in naprednih čipov, prav tako ni bilo napredka. 

Pentagon je, kakor je sporočil, za 6,2 milijarde dolarjev ali nekaj več kot 5,6 milijarde evrov precenil vrednost orožja in streliva, ki so ga Združene države od začetka ruske invazije poslale v Ukrajino. To je dvakrat več od prvotnih izračunov napak v vrednosti dobav, ki jih je Pentagon predstavil maja. Kot uradni razlog za napake je Pentagon tako v majskem kot v tokratnjem izračunu izpostavil, da so pri obračunih računovodski oddelki uporabljali vrednost orožja, kakršna bi bila, če bi kupili novo orožje, ne pa dejanske vrednosti orožja v skladiščih. To po mnenju Pentagona pomeni, da lahko v Ukrajino pošljejo še več orožja. 

Ruska duma je sprejela zakonodajo zakon, po katerem bodo obsojenci, sodelujoči v invaziji v Ukrajini, oproščeni kriminalne preteklosti. Doslej je predsednik Vladimir Putin obsojence, da bi lahko služili v redni ruski vojski, pomilostil z odloki. Po obstoječi zakonodaji obsojenci in osumljenci niso smeli sklepati pogodb z ruskim obrambnim ministrstvom. Rekrutacije zapornikov se je dodobra posluževala zasebna najemniška vojska Wagner. Nova zakonodaja sicer ne bo omogočala pomilostitve obsojenim terorističnih dejanj, spolnih deliktov, vohunjenja ali izdaje. 

Prvi mož srbskega državnega podjetja Srbijagas Dušan Bajatović in njegov kolega z madžarskega MVM CEEnergy Laszlo Zoltan Fritsch sta podpisala pogodbo o ustanovitvi skupnega plinskega podjetja Serbhungas. Sedež podjetja bo v Novem Sadu, podjetje pa se bo ukvarjalo s trgovanjem s plinom. Srbski predsednik Aleksander Vučić je po ceremonialnem podpisu ustanovitvene pogodbe za medije izjavil, da sta se državi dogovorili tudi o tem, kako na najhitrejši način zgraditi naftovod med Novim Sadom in Madžarsko, in o tem, kako bi lahko Srbija s trgovanjem s podjetjem MVM dosegla boljše cene plina. Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó [péter sijárto] je gradnjo naftovoda predstavil kot enega izmed korakov v madžarski energijski diverzifikacijski strategiji. Državi sta se že maja 2020 dogovorili, da je Srbija lahko skladiščila svoj zemeljski plin v skladiščih na Madžarskem. Rusija ostaja glavni dobavitelj zemeljskega plina tako Srbiji kot Madžarski. 

Albanska policija je po ukazu državnega sodišča za korupcijo in organizirani kriminal izvedla racijo v kompleksu Ljudske mudžahedinske organizacije Irana, krajše MEK, blizu mesta Drač. V akciji je umrl en pripadnik organizacije, ranjenih pa je bilo več kot 100. Albanski notranji minister Bledi Cuci je izjavil, da je policija racijo izvedla, da bi zasegla naprave in opremo v kompleksu, ker naj bi se pripadniki MEK-a vpletali v politično dejavnost, kar pa jim je prepovedano po pogojih sporazuma, ki jim dovoljuje bivanje v Albaniji. Šef policije Muhamet Rrumbullaku je zanikal obtožbe MEK-a o uporabi prekomernega nasilja, policijske sile naj bi se poslužile zgolj uporabe solzivca. Kot je še dodal, je bila uporaba takšnih sredstev zgolj odgovor na nasilje članov organizacije, razlog za smrt posameznika pa je pripisal srčnemu napadu. MEK je zaradi racije zahteval posredovanje EU in mednarodne skupnosti. Člani MEK-a so se leta 2003, po posredovanju Združenih držav Amerike, preselili v Albanijo in Francijo. Okoli 3000 članov na podlagi dogovora iz leta 2014 ostaja v Albaniji v močno zastraženem kompleksu. Lanskega septembra je Albanija z Iranom prekinila diplomatske odnose. Kot razlog so navedli kibernetski napad, za katerega so obtožili Iran. Kibernetski napad je bil po trditvah albanskih oblasti usmerjen prav proti MEK-u.

Namestnik kazakhstanskega zunanjega ministra Kanat Tumiš je sporočil, da Kazakhstan ne bo več deloval kot gostitelj mirovnih pogajanj o Siriji med Rusko federacijo, Turčijo in Iranom. Država, ki je trilateralne pogovore prvič gostila leta 2017, naj bi po njegovem dosegla svoje cilje, ki si jih je za sestanke zastavila. Kot glavni znak uspeha pogovorov je izpostavil izstop Sirije iz politične izolacije in ponovno približevanje drugim arabskim narodom. Še ta teden je v prestolnici Astani potekalo med diplomati treh držav dvajseto srečanje, na katerem so razpravljali o razmerah na terenu v Siriji, načrtih za obnovo turško-sirskih vezi, izraelskih napadih in drugih vprašanjih. Konec pogajanj v Astani ni bil načrt vseh treh pogajalskih strani, ki so v skupni izjavi po zadnjih pogovorih napovedale naslednji sestanek še letos. Ruski pogajalec Aleksander Lavrentjev  je izjavil, da se procesi iz Astane niso končali, in predlagal, da se pogovori nadaljujejo izmenično v mestih Rusije, Turčije in Irana. 

Državni zbor je predlog zakona o digitalizaciji zdravstva poslal v nadaljnjo obravnavo. Nadaljnjo obravnavo so podprli v vseh strankah, razen v Slovenski demokratski stranki. Za zakon minister za zdravje Danijel Bešič Loredan zagotavlja, da bo v zdravstvo vpeljal digitalno transparentnost. Veljati naj bi začel s 1. januarjem naslednjega leta, minister pa sicer njegovo polno implementacijo vidi šele v letu 2026. Splošno obravnavo zakona v državnem zboru so zahtevali poslanci vladajoče koalicije. O rešitvah zakona Tamara Kozlovič iz Gibanja Svoboda.

Izjava

Slika: flickr, Attribution 2.0 Generic, Thierry Ehrmann