Kibernetske vojne na balkanu
Po poročanju albanskih medijev je v državi spet začel delovati sistem za upravljanje z informacijami, znan pod kratico TIMS. Sistem je vlada preventivno onemogočila pred tremi dnevi, ko so po trditvah albanske vlade hekerji izvedli kibernetski napad na sistem za komunikacijo policije. Zaradi nedelovanja sistemov sta na albanskih mejnih prehodih ter v pristaniščih in na letališčih nastali zmeda in gneča. Za napad je albanska vlada okrivila isto hekersko skupino, ki naj bi stala za preteklimi napadi na vladne komunikacijske sisteme. Že 15. julija je namreč zaradi kibernetskega napada začasno prenehalo delovati več albanskih vladnih digitalnih storitev in spletnih strani. Po preiskavi je albanska vlada s premierjem Edijem Ramo na čelu v začetku prejšnjega tedna za napade okrivila Islamsko republiko Iran. Zatem je vlada prekinila diplomatske odnose z Iranom in iz države izgnala iranske diplomate. V središču dogajanja je Ljudska organizacija mudžahedinov Irana, ki ima v albanskem mestu Manëz enega svojih sedežev. Hekerski napad je bil usmerjen proti tej organizaciji, ki se predstavlja kot najmočnejša opozicija iranski državni ureditvi.
Na prošnjo albanske vlade je napade preiskal Microsoft, ki je 8. septembra objavil poročilo. Microsoftova skupina, zadolžena za kibernetsko varnost, je, kakor trdi v poročilu, z veliko gotovostjo ugotovila, da se je napad na vladne podatkovne baze začel že maja leta 2021, zanj pa so odgovorne štiri skupine, ki naj bi bile povezane z iransko vlado. Najprej je prišlo do infiltracije v ranljiv strežnik, kar je vodilo do napada v juliju, ko so hekerji poskušali izbrisati informacije s strežnika, kar jim ni uspelo. Glede na Microsoftovo poročilo je bilo med lansko jesenjo in letošnjim januarjem ukradeno nedoločeno število elektronskih sporočil. Skupina Homeland Justice, ki je na Twitterju prevzela odgovornost za napad, je trdila, da ima med drugim v posesti uradna elektronska sporočila albanskega premierja Rame, notranjega ministra in ministra za obrambo. Odgovornost za krajo so Microsoftovi preiskovalci pripisali skupini Europium, za katero trdijo, da je povezana z iranskim ministrstvom za obveščevalne dejavnosti. Vpletenost Irana dokazujejo s kodami, ki so bile uporabljene v podobnih napadih v preteklosti, in napadalčevim logotipom. Homeland Justice je za svoj logotip uporabil orla, ki bdi nad simbolom druge hekerske skupine, imenovane Predatory Sparrow, znotraj njega pa je upodobljena Davidova zvezda. Sličica naj bi sporočila, da je napad na albanske strežnike povračilo za pretekle kibernetske napade proti Iranu, pri katerih je sodeloval Izrael, in z njim povezanimi skupinami, za katere je odgovornost prevzela skupina Predatory Sparrow.
Iran vsakršno vpletenost zanika, njegovo odgovornost naj bi dokazovale zgolj trditve albanske vlade in preiskava Microsofta, ki jo je naročila vlada. S kakšno gotovostjo lahko trdimo, da je za napade zares kriv Iran, smo vprašali novinarja Balkanske mreže preiskovalnega novinarstva, krajše BIRN, Gjergja Erebaro.
Po tem, ko je Albanija za napad obtožila Iran, se je vlada odločila za zelo radikalno potezo in prekinila diplomatske odnose z Islamsko republiko. To ni prvič, da je Albanija izgnala iranske diplomate. Odhod iz države je zaradi nacionalne varnosti diplomatoma zaukazala že leta 2018. Takratno dogajanje predstavi Vuk Vuksanović, raziskovalec na Beograjskem centru za varnostno politiko in sodelavec Londonske šole za ekonomijo in politične vede.
Albansko odločitev, da prekine diplomatske odnose z Islamsko republiko Iran, so z velikim zanosom podprle Združene države Amerike. ZDA so znane zaveznice Albanije, očitno pa je, da stojijo tudi v ozadju aktualnega dogajanja, čeprav ni natančno znano, kako. Do leta 2012 so ZDA namreč Ljudsko organizacijo mudžahedinov Irana razglašale za teroristično organizacijo, leta 2013 pa so se z albansko vlado dogovorile, da jim Albanija ponudi pribežališče. Sosledje dogodkov pojasni novinar Erebara.
Ljudska organizacija mudžahedinov Irana se bolj kot politična organizacija trenutno predstavlja kot kult. Enega od sedežev ima na severozahodu Albanije, kjer približno 2300 njenih članov živi na 34 hektarjih zemlje. Organizacijo opiše Vuksanović.
Eden izmed glavnih političnih nabojev mudžahedinske organizacije je trenutno dejstvo, da ima močno podporo ameriške republikanske stranke, še posebej blizu je bila administraciji predsednika Donalda Trumpa. Vuksanović o tem, kakšno vlogo igra na mednarodni politični sceni.
Za zdaj težko z gotovostjo trdimo, kdo in kaj je v ozadju kibernetskih napadov. Vsekakor pa bo albanska odločitev o prekinitvi diplomatskih odnosov z Iranom, ki jo z vsem srcem podpirajo Združene države, imela za albansko zunanjo politiko velik pomen. Zato je malo verjetno, da bi se Albanija za prekinitev diplomatskih odnosov z Iranom odločila samo zato, da bi ugajala Združenim državam.
Viri fotografij: Wikimedia Commons, Wikimedia Commons, Max Pixel
Dodaj komentar
Komentiraj