Libijske oblasti so znova prevzele nadzor nad mednarodnim letališčem v Tripoliju, potem ko so nekdanji uporniki v ponedeljek zasedli pristajalno stezo in letališko ploščad ter preprečili vzletanje in pristajanje letal. Večina upornikov je bila po besedah namestnika notranjega ministra Omarja Khadrawija aretiranih, medtem ko je prišlo tudi do spopadov pri aretacijah.  Sicer naj bi skupina letališče zasedla zato, ker naj bi bil ugrabljen njihov komandant in je zahtevala njegovo izpustitev. Ne ve se še, če je libijska vlada njihovi zahtevi ugodila, kot tudi ni znano, kje naj bi se neznani uporniški komandant nahajal. Zadeva je po besedah vodje propagande libijske vlade zelo kompleksna. Eden od uporniških voditeljev naj bi včeraj prišel do Tripolija z dvema tankoma. Ker inšpekcija pri njemu ni našla nobenih dokumentov, so mu vzeli tanka in pištole in je nato odšel stran od Tripolija. Nakar so tega voditelja nenadoma ugrabili. Skupina, ki ga podpira, pa je mislila, da se morda nahaja na letališču, zato so tam izvedli gverilsko akcijo zasede.

Štiri osebe so bile ubite na jugu Kolumbije v napadu na policijsko enoto, za kar oblasti te latinskoameriške države obtožujejo levičarsko uporniško skupino FARC. Sicer je brigada Front 15, ki spada pod skupino FARC, v aprilu ugrabila francoskega novinarja Romea Langloisa, ki so ga izpustili prejšnji teden. Po besedah oblasti je šlo takole: do napada je prišlo, ko so policisti skušali pomagati noseči ženski, ki je bila v napadu prav tako ubita. Da pa zgodba postane še bolj pikra, naj bi se uboj noseče ženske zgodil samo nekaj ur po tem, ko je na ulicah Bogote protestiralo več sto ljudi zaradi posilstva in umora 35-letne ženske v enem izmed mestnih parkov kolumbijske prestolnice.   

Mehiške oblasti so vrnile materam večino njihovih otrok, ki so se znašli trgu in bili predmet cirkulacije, pristali pa so pri irskih parih. Gre za 10 otrok, medtem ko je bilo preko prevar materam odvzetih 11 otrok. Advokat mehiških mater Yuri Marquez je objasnil, da je država materam povrnila otroke po tem, ko je ugotovila, da so materam nelegalne agencije v zameno za plačilo dejale, da bodo fotografije njihovih otrok uporabile za kampanjo proti abortusu, pravzaprav pa so jih kazali irskim parom, ki so jih želeli posvojiti. Policisti še iščejo dva tako imenovana advokata, ki naj bi se ukvarjala s posvojitvijo otrok v zvezni mehiški državi Colima.

Argentina je britansko iskanje nafte na Falklandskih otokih razglasila za nezakonito in tako sprožila postopek proti petim družbam, ki izvajajo aktivnosti v bližini otokov v južnem Atlantiku. Argentinsko zunanje ministrstvo je v tem kontekstu sporočilo, da bo, potem ko so bile britanske dejavnosti razglašene za nezakonite, proti družbam sprožilo kazenske in civilne postopke. Vlada v Buenos Airesu je sicer že marca napovedala, da namerava ukrepati proti britanskim naftnim podjetjem, vendar pa ni pojasnila, kako. Enkrat se je za Argentino že slabo končalo. Zaloge nafte v bližini Falklandskih  otokov, ki jih še ne izkoriščajo, naj bi bile vredne desetine milijard dolarjev in so jedro spora med Argentino in Veliko Britanijo od konca 90. let, ko so jih odkrili.

Na meji med Armenijo in Azerbajdžanom so izbruhnili spopadi med kavkaškima sosedama. V bojih so bili ubiti trije armenski vojaki in pet azerbajdžanskih. Azerbajdžansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so se spopadi začeli, ko je skupina Armencev skušala vdreti na položaje azerbajdžanske vojske v vasi Asagi Askipara na severozahodu Azerbajdžana. Odnosi med Azerbajdžanom in Armenijo so že desetletja nestabilni zaradi konflikta v Gorskem Karabahu, vendar pa najnovejši spopadi med državama niso izbruhnili v tej regiji, temveč severneje. Armenija in Azerbajdžan sta bila zaradi Gorskega Karabaha v začetku 90. let prejšnjega stoletja v vojni, v kateri je umrlo 30.000 ljudi. Državi sta leta 1994 sklenili premirje, še vedno pa nista dosegli mirovnega sporazuma.

Ob svetovnem dnevu varstva okolja je Zveza ekoloških gibanj Slovenije predstavila svoje okoljske projekte, usmeritve in stališča do najbolj perečih okoljskih tematik v Sloveniji. O slednjem smo spregovorili s predsednikom zveze Karlom Lipičem:

Izjava je v oddaji

Ob šestih bo v Kopru potekala okrogla miza na tematiko odnosa slovenskih medijev do slovenskih manjšin. Te so uradno v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Okroglo mizo organizirata Znanstveno-raziskovalno središče univerze na Primorskem in Inštitut za narodnostna vprašanja. Več o omenjeni tematiki nam bo povedal Danijel Grafenauer z inštituta:

Izjava je v oddaji