OFF ovadene stalne pripravljenosti

OFF ovadene stalne pripravljenosti

Aktualno-politična novica
4. 8. 2016 - 15.00
 / OFF

Indijski parlament je sprejel davčno reformo z uvedbo davka na dobrine in storitve, ki odpravlja obdavčitve na mejah indijskih zveznih držav in uvaja enoten sistem obdavčevanja. Novi davčni sistem bo nadomestil množico obstoječih dajatev, ki so bile v veljavi do sedaj, vsaka zvezna država pa je imela svoj davčni sistem. Ta kompleksnost je zaradi svoje nepreglednosti omogočala davčne utaje ter zaradi razlik med zveznimi državami omejevala zmožnosti podjetij pri širitvi čez njihove meje. Davčno reformo so zato pozdravili domači in tuji ekonomisti. Iz novega davčnega sistema so sicer izključene pomembne dobrine, kot so gorivo, nepremičnine in alkohol. Sprememba je velik dosežek vlade premierja Narendre Modija in je bila v pripravi več let, ker so se davčna območja bala izgube dohodka in nasprotovala njegovi uvedbi. Dogovor je bil dosežen šele, ko je indijska vlada zagotovila, da bo naslednjih 5 let po uvedbi sprememb pokrila morebiten padec davčnega prihodka.

Izraelski parlament je z dvotretjinsko večino izglasoval zakon, ki omogoča aretacijo mladoletnikov od dvanajstega leta za teroristična dejanja. Takšne aretacije je sicer vojska že izvajala na podlagi vojaške zakonodaje, aretiranim pa so sodila vojaška sodišča, z novim zakonom pa se ta ureditev prenaša v civilno zakonodajo. Mladoletniki, obsojeni terorističnih dejanj, bodo do 14. leta prestajali kazen v posebnih ustanovah, nakar bodo obravnavani kot odrasli. 14-letniki so po novi zakonodaji za resna dejanja tudi sodno obravnavani kot odrasli. Zakon so ostro obsodile organizacije za varovanje človekovih pravic, ki opozarjajo, da je zakon namenjen aretacijam palestinskih otrok v vzhodnem Jeruzalemu. Izraelske oblasti na očitke odgovarjajo, da je žrtvam vseeno, koliko star je morilec. Izraelska opozicija pa je opozorila, da je teroristično dejanje po merilih zakona tudi metanje kamenja.

Sosednja Hrvaška je v pričakovanju jutrišnjega Dneva zmage in domovinske hvaležnosti, tamkajšnje oblasti pa nacionalistične atmosfere ne pustijo kvariti z opozorili na spornost slavljenja vojaško-policijske operacije Nevihta. Hrvaško ministrstvo za notranje zadeve je tako prepovedalo za danes ob 18. uri na zagrebškem trgu Bana Jelačića najavljen Protivojaški Protivojni protest* ob slavljenju vojaške zmage”, ki ga je ga organiziralo 5 nevladnih organizacij iz Hrvaške in Srbije. Kot pojasnjuje Nela Pamuković s Centra za ženske žrtve vojne - Rosa, enega od soorganiztorjev prepovedanega protesta, so z njim želele opozoriti na nesmiselnost slavljenja vojaške operacije, ki je prinesla veliko žrtev.

izjava

Z bliskovito vojaško akcijo “Nevihta” oziroma “Oluja” je hrvaška vojska med 4. in 8. 7. avgustom 1995 ponovno vzpostavila nadzor nad večjim delom Hrvaške, uničila samooklicano Republiko srbsko Krajino, pri tem pa v smrt in beg pognala številno srbsko prebivalstvo. Čeprav so organizatorji “Protivojnega protesta ob slavljenju vojaške zmage” želeli opozoriti predvsem nanje in poudariti pomen pacifizma, pa bi po mnenju hrvaškega notranjega ministrstva sicer povsem miroljuben protest ob nacionalistično razgretem dogajanju na osrednjem zagrebškem trgu pomenil - varnostno tveganje.  

izjava

Ljubljanska policijska uprava je ob zaključku prvega sklopa preiskav glede neupravičenih izplačil dodatka za stalno pripravljenost na eni od ljubljanskih fakultet ovadila štiri osebe. Zaradi suma povzročitve 14 kaznivih dejanj s področja zlorabe uradnega položaja oziroma uradnih pravic je policija na Specializirano državno tožilstvo ovadila četverico odgovornih, ki so odločale ali omogočile izplačilo dodatka za stalno pripravljenost. Ta je bil, kot navaja poročilo preiskave, določenim zaposlenim vnaprej obračunan in izplačan v nasprotju z Zakonom o javnih uslužbencih in Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Iz tega naslova je bilo po policijskih navedbah od 1. avgusta 2008 do konca lanskega leta neupravičeno izplačanih dobrih 858.000 evrov. Po neuradnih podatkih sta med ovadenimi tudi dekanja Ekonomske fakultete Metka Tekavčič in ex-finančni minister ter dekan taistega faksa Dušan Mramor.  

Urad varuha človekovih pravic, Društvo Asociacija in samozaposlena v kulturi Marija Mojca Pungerčar so se odzvali na nedavno odločitev ustavnega sodišča glede tako imenovanih fiktivnih dohodkov za samozaposlene. Po mnenju ustavnega sodišča  je 14. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev neskladen za ustavo, vladi in državnemu zboru pa je naložilo, naj v roku enega leta odpravita anomalije. Gre za člen, ki je socialno najšibkejšim samozaposlenim v kulturi in ostalim oblikam s.p.-jev v primeru nedoseganja 75 odstotkov bruto minimalne plače pripisal fiktivni dohodek. Kot je pojasnil Lan Vošnjak, svetovalec pri Varuhu človekovih pravic in avtor zahteve ocene ustavnosti, je sodišče v razsodbi prikimalo vsem njihovim ključnim argumentom.

izjava

Čeprav neustavni 14. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in fiktivni dohodek zadeva vse samozaposlene, pa je bil zaradi nizkih dohodkov obremenjujoč predvsem za samozaposlene v kulturi. Z odločitvijo ustavnega sodišča so tako razumljivo zadovoljni tudi v Društvu nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti Asociacija. Predsednica društva Jadranka Plut.  

izjava

Do zakonske odprave neustavnosti 14. člena omenjenega zakona bodo centri za socialno delo v primerih uveljavaljanja pravic iz naslova javnih sredstev za samozaposlene upoštevali navodila, ki jim jih je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poslalo 27. julija. Njihovo vsebino urad varuha še proučuje, do nje pa se bo opredelil v prihodnjih dneh.*

Več o tematiki: Komentar Tadeja Meserka: "Papirnata fikcija, realno sranje"

 

OFF sta sestavila Marcen in praktikant Jernej.

 

*Popravljeno in dopolnjeno. 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness