Po včerajšnjem napadu v Parizu na satirični tednik Charlie Hebdo, v katerem je bilo ubitih 12 ljudi, med njimi tudi urednik časnika Stephane Charbonnier, naj bi policija prijela sedem ljudi. Po policijskih virih sta streljala brata Said in Cherif Kouachi, ki sta še vedno na begu. Mlajši brat Cherif je bil sicer že obsojen terorizma leta 2008 zaradi novačenja Al Kaidnih bojevnikov za spopade v Iraku. Odgovornosti za napad ni prevzela še nobena skupina, vpletenost je že zanikala Al Kaida, v poročanjih pa prevladujejo ugibanja, da gre za individualno akcijo. Izvedba napada daje sicer slutiti, da so imeli storilci pri načrtovanju določene notranje informacije, saj je do streljanja prišlo ravno v času uredniškega sestanka.

Strelski napad v Parizu bo po vsej verjetnosti le še okrepil porajajoči se evropski nacionalizem, ki se z zmedenim sovraštvom obrača proti priseljencem v Evropi. V Le Mansu so tako policijske oblasti zabeležile eksplozije več vadebnih granat pred tamkajšnjo mošejo, prav tako je prišlo do odprtega streljanja blizu muslimanske molilnice v četrti Port-la-Nouvelle pri Norrbonu in eksplozije v prodajalnici kebaba v mestu Villefranche-sur-Saone.

Ameriška vojska je prijela enega od treh glavnih mož ugandske krščanske milice Gospodova uporniška vojska, poveljnika Dominica Ongwena. Militantna skupina, ki je postala prepoznavna zaradi globalne propagande akcije proti vodji skupine, Josephu Konyu, je obtožena več tisoč ugrabitev otrok v regiji osrednje Afrike, ki dečke postroji v svoje vrste, deklice pa naj bi čakala usoda spolnih suženj. Omenjenega poveljnika je v spopadu v Centralnoafriški republiki v začetku tega meseca prijela uporniška skupina Seleka, ki ga je predala ameriškim vojakom.

Zajetega Dominica Ongwena sedaj čaka proces pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, ki je na njegovo ime izdalo obtožnico zaradi zločinov proti človeštvu, vendar so ugandske oblasti podale zahtevo, da se mu sodi pred domačim sodiščem, o čemer pa se bo predvidoma še pogajalo. Od petih poveljnikov, za katerimi je mednarodna pravda izdala tiralico, sta na prostosti le še dva - zloglasni Joseph Kony in Okot Odhiambo. V lovu na krščanske ekstremiste od leta 2011 z vojaškimi enotami sodelujejo tudi Združene države Amerike, ki za pomembne informacije o osovraženih vodjih ponujajo pet milijonov ameriških dolarjev.

Nadaljujemo z novicami uporniških milic. Vodja paragvajske levičarske skupine Združenje oboroženih kmetov, Albino Jara, je bil ubit v strelskem spopadu z domačimi varnostnimi silami v bližini mesta Cuero Fresco. Skupino so uradne oblasti označile kot kriminalno združbo zaradi ponavljajočih ugrabitev in napadov na tamkajšnje rančarje. Dotična skupina je sicer odvod širše Ljudske vojske Paragvaja, ki zaradi svojih operacij prav tako velja za teroristično skupino.

Kitajska je potrdila serijo bogatih investicij v venezuelsko gospodarstvo, ki bodo v skupni vrednosti znašala več kot 20 milijard ameriških dolarjev. Denar socialistični paradiž več kot potrebuje, saj je kar 96 odstotkov njegovega bruto domačega proizvoda osnovanega na naftni industriji, ki pa občutno trpi ob zadnjih ameriških mahinacijah, zaradi katerih je cena nafte padla kar za polovico. Ob tem je vredno omeniti, da je vrednost domače venezuelske valute padla za rekordnih šestdeset odstokov.

Kitajska je več kot očitno zagrabila priložnost, da okrepi svojo prisotnost v južnoameriški regiji, medtem ko Združene države Amerike bijejo ekonomsko bitko z Rusijo. Poleg že omenjenih milijardnih investicij v Venezuelo, so kitajske oblasti v začetku tedna odobrile sedem in pol milijardno posojilo Ekvadorju, katerega prihodki prav tako trpijo zaradi nizkih cen nafte. Po podatkih opazovalcev skupna vrednost kitajskih posojil regiji od leta 2005 tako znaša več kot 100 milijard ameriških dolarjev.

Evropska komisija je delno popustila zahtevam za večjo transparentnost pri pogajanjih za sklepanje prostotrgovinskega sporazuma, znanega pod kratico TTIP, in na svoji spletni strani objavila osem od štiriindvajsetih poglavij pogajalskih dokumentov. Javno dostopne so tako vsebine, ki zadevajo konkurenco, prehransko varnost, carinske omejitve, omejitve pri trgovini in vsebine, ki urejajo področje malih ter srednjih podjetij. Nedostopna ostajajo poglavja, ki zadevajo tržni dostop, kvote in tarife, ki pa so po menju Evropske komisije preobčutljiva področja, da bi jih odprli javnosti.

Raziskovalcem mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je uspelo razviti algoritem za razpoznavo objektov, s pomočjo katerega lahko iz podatkov laserskih merilnikov, ki prečesavajo površje, pridobimo izjemno podrobno sliko. Novorazvita tehnologija bi tako lahko omogočila natančno izdelavo 3-D modelov, ki bi služili možnim raziskavam velikih geografskih območij. Zaradi česa je mariborski algoritem tako poseben, zaključi sodelujoči raziskovalec Domen Mongus.

Izjava v posnetku.