V največjem novinarskem projektu doslej, imenovanem Pandorini dokumenti, je več kot 600 novinarjev iz 150 medijev eno leto analiziralo skoraj 12 milijonov dokumentov in razkrilo finančne skrivnosti sedanjih in nekdanjih svetovnih voditeljev ter javnih funkcionarjev. Podjetja iz davčnih oaz, ki jih najamejo bogate stranke za poslovanje v davčnih oazah, kot so Panama, Dubaj, Monako, Švica, poslujejo v vseh kotičkih sveta, ključno vlogo pri tem pa igrajo banke in odvetniške pisarne iz Evrope in ZDA. Osrednjo in usklajevalno vlogo ima predvsem London kot dom raznim velikim bogatašem, ki se uspešno izogibajo davku na premoženje v tujini. 

Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev in medijski partnerji so na primer razkrili poslovanje češkega predsednika vlade in med drugim enega najbogatejših Čehov, Andreja Babiša. Leta 2009 je vložil 22 milijonov dolarjev v več slamnatih podjetij, nato pa jih je porabil za nakup dvorca Bigaud in drugih nepremičnin na Azurni obali. Babiš, ki ga v tem tednu čakajo volitve, preiskave ni želel komentirati. Med drugim dokumenti omenjajo še ukrajinskega, kenijskega in ekvadorskega predsednika, jordanskega kralja, nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira in več kot 130 milijarderjev iz Rusije, ZDA, Turčije in drugih držav. 

Tisti Britanci, ki niso bili dovolj daljnovidni, da bi se zaposlili v finančni industriji, pa se vse bolj pripravljajo na zimo nezadovoljstva. Po tem ko se je pomanjkanja bencina na črpalkah ob pomoči vojske nekoliko umirilo, se sedaj skrbi potrošnikov ponovno obračajo proti mesu. Zaradi velikega pomanjkanja delavcev v klavnicah je Nacionalna prašičja zveza opozorila, da grozi nevarnost, da bo potrebno kar 120 tisoč prašičev pobiti in trupla uničiti, saj ni dovolj delavcev, ki bi jih lahko razkosali. Kmetje opozarjajo tudi na vse slabše razmere na farmah, kjer zmanjkuje prostora za prašiče. Poleg tega infrastruktura, kot so ograde in hlevi, ni prilagojena za večje živali. To je sicer že druga kriza mesnopredelovalne industrije na Otoku v zadnjem mesecu dni. Sredi septembra so namreč zaradi visokih cen zemeljskega plina proizvodnjo prekinile tovarne gnojil, ki kot stranski produkt proizvajajo ogljikov dioksid, ki se uporablja v klavnicah. Vlada v Londonu je zato družbam ponudila finančno pomoč, ki jim je omogočila zagon proizvodnje.  

Ameriško zvezno sodišče v New Yorku je obsodilo odvetnika amazonskih staroselcev v boju z naftno družbo Chevron, Stevena Donzigerja, na šest mesecev zapora zaradi nespoštovanja ukazov sodišča. Donzinger je leta 2014 na ekvadorskem sodišču po dveh desetletjih pravdanja za svoje kliente dosegel izplačilo več kot 8 milijard odškodnine za več desetletno onesnaževanje voda v Amazonskem pragozdu. Chevron je nato na ameriških sodiščih uspel s pritožbo, ki je trdila, da je Donziger obsodbo dosegel s podkupovanjem ekvadorskih sodnikov. Isto pritožbo je vrhovno sodišče v Ekvadorju zavrnilo, v ZDA pa so sodišča Chevron zaščitila pred izterjavo odškodnine, ki je podjetje ni izplačalo, saj se je umaknilo iz Ekvadorja, Donzingerju pa so sodišča naložila plačilo več milijonov evrov sodnih stroškov in zasego računalnika in telefona. Slednjega ni želel storiti, saj trdi, da se tam nahajajo tudi osebni podatki drugih klientov. Sodišče ga je zato obtožilo nespoštovanja ukazov in mu odredilo hišni pripor. Ta obtožnica je sedaj postala pravnomočna z obsodbo na najvišjo zagroženo zaporno dobo, ki pa je kar štirikrat krajša od več kot dveh let, ki ju je Donziger preživel zaprt v svojem stanovanju. Da je bil pripor nerazumno dolg in kršitev človekovih pravic, so prejšnji teden povedali tudi pravniki Združenih narodov.

Japonski parlament je izvolil novega predsednika vlade Fumima Kišido. Izvolitev je bila le vprašanje časa, po tem ko je bil nekdanji zunanji minister izvoljen za novega vodjo vladajoče konzervativne Liberalno demokratske stanke. Stoti japonski premier velja za politika kontinuitete, ki ne bo bistveno spreminjal politike svojega predhodnika Jošide Suge in Šinzeja Abeja pred tem. Slednji je dominiral japonsko politiko v zadnjem desetletju, a se je umaknil zaradi zdravstvenih težav, še vedno pa ima velik vpliv v vrhu stranke. Fišida je napovedal, da bo kmalu razpustil parlament in sklical predčasne volitve, ki bodo potekale na zadnji dan oktobra. 

Prebivalci črnogorskega mesta Tuzi so se v nedeljo zbrali pred policijsko postajo na mirnem protestu zaradi uboja 19-letne Šejle Bakija. Uboja je osumljen njen partner, ki je trenutno na begu. Direktorica Centra za pravice žensk Maja Raičević je potrdila, da je policija za nasilje vedela, saj je Šejla svojega partnerja večkrat prijavila. Zbrani na protestu so pozvali na zaščito pravic žensk in od Policije,  Ministrstva za notranje zadeve ter njegovega ministra zahtevali, naj sprožijo hitro preiskavo za Šejlino smrt. Protest je trajal 19 minut, toliko, kot je imela Šejla let. 

V soboto sta v Ljubljani potekala dva shoda. Nekaj sto ljudi se je udeležilo Pohoda za življenje. Shod nasprotnikov pravice do splava je podprl tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Ta je povedal, da je od vseh človekovih pravic temeljna pravica do življenja od rojstva do naravne smrti. Udeležencem shoda, ki so se sicer bolj ukvarjali s pravicami pred rojstvom, je nasprotovala množica udeležencev Protishoda, ki so zagovarjali pravice žensk do odločanja o rojstvu otrok. Udeleženci obeh shodov sta se srečali pred mestno hišo, da se sicer mirni skupini ljudi nista srečali, pa je poskrbela prisotnost policije. Kot je povedal notranji minister Aleš Hojs, Shod za življenje ni mogel potekati, kot so si zamislili od začetka, prav zaradi drugega shoda, ki so ga po njihovih navedbah neprijavljeno organizirali antifašisti in v stranki Levica 

Računsko sodišče je objavilo revizijo kadrovske politike v slovenskem zdravstvu, v kateri je kritično do Ministrstva za zdravstvo in Zdravniške zbornice Slovenije. Kot ugotavljajo, obe organizaciji, ki skrbita za vstop zdravnikov na trg dela, nimata pregleda na tem, kakšne so potrebe po novih zdravnikih in specialistih na posameznih področjih, kar pa izhaja iz tega, da ne ugotavljajo niti, koliko efektivnih ur zdravniškega dela na mesec opravijo posamezne zdravnice in zdravniki. Predvsem ni podatkov, koliko dela opravijo zdravniki v aktivni zdravniški službi in koliko časa porabijo pri različnih izvajalcih. Računsko sodišče je pri analizi obravnavalo obdobje od leta 2008 do 2019.

Portal Oštro, ki sodeluje v mednarodni preiskavi Pandorinih papirjev, navaja, da dokumenti razkrivajo lastnike podjetij, med katerimi so tudi slovenski športniki, podjetniki in osumljeni ali pobegli gospodarski kriminalci. Nekatera podjetja so bila vpletena v prevare potrošnikov, izmikanje premoženja pred upniki in domnevno pranje denarja, podrobnosti samih poslov pa bodo razkrite v prihodnjih dneh in mesecih. Med vidnejšimi je podjetnik Marko Glinšek, ki je od leta 2015 lažno oglaševal kozmetične izdelke kot dermatološko testirane. Glinšek se je na sodišču zagovarjal da je zgolj posrednik podjetja na Sejšelih, dokumenti pa razkrivajo, da je sam lastnik podjetja Lux Factor.