Napad nelegalnih rudarjev zlata na pripadnike plemena Yanomami v Venezueli je po besedah organizacije Survival International, ki se ukvarja s pravicami staroselcev, terjal do 80 žrtev oziroma kar celo vas, preživeli pa so trije lovci, ki so bili med masakrom na lovu. Napad se je po poročilih zgodil prejšnji mesec v komuni staroselcev, ki se nahaja blizu meje z Brazilijo. Rudarji, imenovani garimpeiros, so po besedah prič zažgali, s helikopterji obstreljevali in požgali celo vas. Zaradi oddaljenosti območja od tako imenovanega civiliziranega sveta so podatki prišli šele sedaj na plano. Pleme Yanomami je že v preteklosti večkrat dejalo, da nelegalno rudarjenje zlata uničuje njihovo zemljo, zaradi česar so bili v sporu z rudarji, ki to seveda počnejo na črno. Rast cene zlata v zadnjih letih je sicer povečala nelegalno rudarjenje zlata v veliko predelih porečja Amazonke.

Odposlanci Združenih narodov za človekove pravice so Francijo ponovno opozorili, da je način njene politike rušenja romskih naselij in kolektivnega izgona nekaterih romskih skupin nesprejemljiv in v nasprotju z mednarodnim pravom. Minister za notranje zadeve Manuel Valls si je ogledal nekaj racij na romska naselja v bližini Pariza, Lyona in Lilla in ob tem dejal, da je to nuja zaradi zdravstvenih in sanitarnih razmer v teh naseljih. Posebni poročevalec Združenih narodov za človekove pravice migrantov Francois Crepeau pa je dejal, da je poslednji cilj deložacij romskih naselij kratko malo izgon romskih migrantskih skupnosti iz Francije, brez da bi se jim nudilo kakršno koli pravno zaščito. Romi prihajajo v Francijo večinoma iz Bolgarije in Romunije, tako da približno 15 do 20 tisoč Romov živi v naseljih z zelo slabimi bivalnimi pogoji po predmestjih večjih mest. Valls je izjavil, da pričakuje, da bosta Sofija in Bukarešta naredili več glede integracije Romov, medtem ko jih Francija seveda najraje pošilja nazaj tudi tako, da jim ponuja majhne vsote denarja, potem pa oblasti najavijo, da so odšli prostovoljno. 

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je v Teheranu odprl vrh danes precej marginaliziranega Gibanja neuvrščenih in to priložnost izkoristil za zagovor pravice Irana do razvoja miroljubnega jedrskega programa. Vrh, ki se ga udeležujejo visoki predstavniki 120-članskega Gibanja neuvrščenih, je sicer največje mednarodno srečanje v Iranu po islamski revoluciji leta 1979. Glavni temi bosta iranski jedrski program in sirski konflikt. Tako je egiptovski predsednik Mohamed Mursi, katerega udeležba na vrhu predstavlja prvi obisk kakega egiptovskega voditelja v Iranu po islamski revoluciji, kritiziral sirskega predsednika Bašarja al Asada in njegovo oblast označil za zatiralsko. Zaradi tega je sirska delegacija tudi zapustila zasedanje. Med Egiptom in Iranom, ki mu bo uradni Kairo predal rotirajoče predsedovanje Gibanju neuvrščenih, so se sicer odnosi po egiptovski revoluciji otoplili, ostajata pa na različnih bregovih glede sirskega vprašanja. Vrha se udeležuje tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban ki Moon, kar Združenim državam Amerike in Izraelu ni najbolj povšeči. Vendar, kaj pa sploh imata ti dve državi govoriti generalnemu sekretarju Združenih narodov, česa se naj udeleži in česa ne!

Izraelske oblasti so palestinskim kmetom z Zahodnega brega poslale pisna sporočila, s katerimi jim naročajo umik z lastnih kmetijskih zemljišč v roku 45 dni. V sporočilu je poleg tega naveden še ukaz, da morajo izruvati vse palme, ki rastejo na njihovih zemljiščih. Palme naj bi bile po zatrjevanju izraelskih oblasti tam nasajene ilegalno, saj naj bi rasle na območju, ki še ni bilo stabilizirano, kmetje pa naj bi za namakanje ilegalno uporabljali vodo iz izraelskih cevi. Po podpisu sporazuma iz Osla leta 1993 je nekaj delov Zahodnega brega sicer ostalo pod popolnim ali delnim nadzorom palestinskih oblasti, na udaru pa so palestinski kmetje iz tako imenovanega območja C, ki ga v celoti nadzoruje Izrael. V to območje so vključena tud ozemlja, ki jih je Izrael okupiral od leta 1967. Prizadeti kmetje že opozarjajo, da bo ukrep ogrozil življenja približno tri tisoč kmetov, ki živijo v bližini mesta Jeriho. Palestinski minister za kmetijstvo Walid Assaf že napoveduje, da bodo palestinske oblasti pomagale svojim kmetom in se uprle Tel Avivu.

V sklopu dvodnevnega obiska na Kitajskem je nemška kanclerka Angela Merkel s Kitajsko podpisala 3,5 milijarde evrov vredno pogodbo o prodaji petdesetih letal evropskega proizvajalca Airbus. Gre za prvo večjo pogodbo Airbusa s Kitajsko po sporu med Evropsko unijo in Kitajsko zaradi vpeljave evropskega davka na letalske emisije, ki bremeni letalske družbe. Kitajska je vpeljavo davka označila za nepravično, saj prevoznike obdavčuje za dolžino celotnega leta in ne samo tistega dela, ki preletava zračni prostor Evropske unije. Poleg tega je bilo podpisanih še 10 drugih sporazumov s področja komunikacij, energetike, zdravja, trgovine, kulture in pomorstva. Obisk kanclerke spremlja več ministrov in številčna delegacija nemških poslovnežev.

Slovenska kulturno-gospodarska zbornica je v Trstu spregovorila o financiranju slovenskih zamejskih ustanov in organizacij v Italiji. Letos tako iz Rima in matične dežele Furlanije-Julijske krajine niso dobili še niti evra. O problemih smo spregovorili z deželnim predsednikom Zveze Rudijem Pavšičem:

Izjava je v posnetku oddaje.

Več kot 400 zaposlenih delavcev Cestnega podjetja Ljubljana bo začelo stavkati, ker jim vodstvo še vedno ni izplačalo obljubljenih julijskih plač. Delavci stavko prelagajo že od začetka avgusta, nazadnje pa so jim vodilni obljubili, da bodo plače dobili v sredo, kar pa se ni zgodilo. Poleg tega Cestno podjetje delavcem dolguje še druga zaostala plačila, regres in nakazila za posojila. Kljub stavki bodo delavci še vedno opravljali vsa nujna vzdrževalna dela na cesti.

Koalicija še vedno usklajuje reformo trga dela, sindikati pa že opozarjajo, da morata plačan odmor za malico in dodatek za delovno dobo ostati. O pomenu 30-minutnega plačanega odmora za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije nam je več povedal njen predsednik Dušan Semolič.

Izjava je v posnetku oddaje.

Off sta pripravila Petra in Urh.